Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.664-3.688) 
- notárijuš -a m (á) v Prekmurju, nekdaj kdor vodi administrativne, finančne posle več občin ♪
- notárka -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
- notárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka ♪
- nótranjepártijski tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; ȃ-á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo ♪
- novíčar -ja m (ȋ) 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar ♪
- novíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi ♪
- novínar -ja m (ȋ) poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar ♪
- novínarka -e ž (ȋ) poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu ♪
- novínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil ♪
- novínarstvo -a s (ȋ) dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva ♪
- novočŕkar -ja m (ȓ) slabš. pristaš metelčice: Al prav se piše kaa ali kaha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita (F. Prešeren) ♪
- novooblíkarski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
- novostrújar -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
- novostrújarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
- novotár -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci ♪
- novotaríja -e ž (ȋ) nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije ♪
- novotáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari ♪
- novotárjenje -a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja ♪
- novotárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
- novotárstvo -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
- nožár -ja m (á) izdelovalec nožev: srednjeveški nožarji ♪
- nožárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni ♪
- nožárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje nožev: ukvarjati se z nožarstvom; kleparstvo in nožarstvo ♪
- nukleáren -rna -o prid. (ȃ) jedrski: nuklearna energija / delati v nuklearnem inštitutu / nuklearna fizika / nuklearna elektrarna / nuklearno orožje / nuklearno oboroževanje ♪
- nukleárka -e ž (ȃ) žarg., elektr. jedrska elektrarna: graditi nuklearko ♪
3.539 3.564 3.589 3.614 3.639 3.664 3.689 3.714 3.739 3.764