Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (36.564-36.588)


  1.      toponomástika  -e ž (á) lingv. veda o toponimih: ukvarjati se s toponomastiko ♪
  2.      tôpor  -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
  3.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
  4.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪
  5.      topotánje  -a s (ȃ) glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje ♪
  6.      topotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) slišno, topo udarjati z nogami ob tla: konji topotajo; nestrpno topotati; topotati od jeze / topotati z nogami // dajati tope, kratke glasove: stope, stroji topotajo // topotaje premikati se: jezdeci topotajo skozi vas / topotati po stopnicah navzgor topotáje: prihajal je, topotaje z leseno nogo topotajóč -a -e: topotajoč hrup; topotajoči koraki ♪
  7.      topôtniti  -em dov. (ó ȏ) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla ♪
  8.      topovnjáča  -e ž (á) žarg., voj. topnjača: napasti topovnjačo ♪
  9.      topóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na top: topovska cev / topovsko obstreljevanje / topovski izstrelek; topovska krogla granata ∙ publ. ljudstvo so uporabili kot topovsko hrano v boju za tuje interese ljudstvo se je moralo izpostavljati smrtni nevarnosti v vojnah za tuje koristi ♦ voj. topovski ogenj ♪
  10.      tòpspín  -a m (ȍ-ȋ) šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; neskl. pril.: topspin udarec ♪
  11.      tórba  -e ž (ọ̑) priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna priprava za prenašanje pokvarljivega blaga, zlasti živil; kopalna, lovska, potovalna, šolska torba ● pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko ♪
  12.      tórbica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od torba: zapreti torbico; torbica z zadrgo / ekspr. šolska torbica šolska torba; toaletna torbica // manjša, zlasti ženska torba za prenašanje denarja, kozmetičnih potrebščin in drugih manjših osebnih predmetov: nestrpno iskati po torbici; usnjena torbica / večerna torbica / ženska torbica ♪
  13.      torcída  -e ž (ȋ) žarg., šport. zelo glasno, hrupno navijanje: zmagati ob torcidi gledalcev ♪
  14.      toreadór  -ja m (ọ̑) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: postati toreador ♪
  15.      tórej  prisl. (ọ̑) 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje: zmagali so v svoji skupini in bodo torej igrali v finalu; vse je negotovo, kako naj torej komu zaupamo; nismo jim pomagali. Vsega smo torej sami krivi 2. izraža navezovanje na prej povedano: kaj torej še hočeš; pazi torej, premisli vsak pogled in vsak gib; hočeš torej reči, da vse to ni res; ti si torej drugačnega mnenja / torej prav, bom pa povedal 3. ekspr. izraža začudenje, nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: torej povej, kaj misliš; taka je torej ta stvar; no torej, poberi se že; tako torej, mi te čakamo, tebe pa ni 4. v medmetni rabi izraža spodbudo, poziv: torej, le pojdi; torej, kaj si prinesla; torej, kako si se odločil / Torej? je vprašal ♪
  16.      torêro  -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju kdor se javno v areni bori z bikom; bikoborec: torero draži bika ♪
  17.      torílo  -a s (í) star. 1. okrogla posoda, navadno lesena: stružiti torila; zajeti vodo iz torila 2. model, posoda: torilo za potico ♪
  18.      toríšče  -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: znanje z naravoslovnega torišča; zbornik vsebuje članke z različnih torišč // dejavnost, delo v okviru take celote: raziskovanje in razstavljanje sta dve torišči muzejskega dela / delovno torišče psihologije / z oslabljenim pomenom uspešno se uveljaviti na torišču športa v športu 2. kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: lovska družba je določila torišče naslednjega lova ∙ zastar. pričakati sovražnika na torišču bojišču // kraj, prostor sploh: izkopavanja na torišču stare prestolnice ♪
  19.      tórklja 2 -e ž (ọ̑) nar. primorsko priprava za stiskanje olja iz oliv: stiskati s torkljo // prostor s tako pripravo: v torklji je živahno ♪
  20.      torkljáti  -ám nedov. (á ȃ) star. opotekajoč se iti, hoditi: za vozom je torkljal star mož ♪
  21.      tornádo  -a m (ȃ) meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo: tornado je naredil veliko škode ♪
  22.      torpedírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. napasti s torpedom, torpedi: podmornica je torpedirala ladjo // razstreliti s torpedom, torpedi: najti razbitine ladje, ki so jo torpedirali med vojno ● publ. taki ukrepi bodo torpedirali gospodarski sistem uničili, povzročili njegov razpad torpedíran -a -o: torpedirana ladja se potaplja ♪
  23.      torpédovka  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena zlasti s torpedi in topovi: križarke, torpedovke in podmornice ♪
  24.      tórta  -e ž (ọ̑) pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezini ♦ gastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa ♪
  25.      tórus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek ♪

   36.439 36.464 36.489 36.514 36.539 36.564 36.589 36.614 36.639 36.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA