Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.651-3.675) 
- níkdar tudi nikdàr prisl. (ȋ; ȁ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
- nikógaršen -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet ♪
- nikógaršnji -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom ♪
- nítkar -ja m (ȋ) nav. mn., zool. dolgi, nitasti, zlasti v morju živeči nevretenčarji, Nemertina ♪
- nogavíčar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec nogavic: njegov oče je bil nogavičar; prodajalne nogavičarjev ♪
- nogavíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od nogavičar: nogavičarke in tkalke ♪
- nogavíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nogavičarje ali nogavičarstvo: nogavičarska obrt / nogavičarski mojster ♪
- nogavíčarstvo -a s (ȋ) nogavičarska obrt: nogavičarstvo je bilo v teh krajih zelo razvito ♪
- nonparej tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej ♪
- norčaríja -e ž (ȋ) nav. mn. norčija: početi norčarije / ekspr. ne meni se za norčarije ♪
- nosílničar -ja m (ȋ) 1. v nekaterih deželah kdor nosi nosilnico: nosilničarji so spet vzdignili nosilnico; kuliji in nosilničarji 2. knjiž., redko nosilec, nosač: nosilničarji z ranjenci ♪
- notár -ja m (ā) nekdaj kdor poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: iti k notarju; napisali so ženitovanjsko pismo pri notarju; odvetnik in notar ♦ rel. duhovnik cerkvenega sodišča, škofijskega urada, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo ♪
- notariát -a m (ȃ) nekdaj 1. notarski urad: v kraju sta bila sodišče in notariat 2. javna služba notarske dejavnosti: odpraviti notariat; zgodovina notariata / odločiti se za notariat notarski poklic ♪
- notárijuš -a m (á) v Prekmurju, nekdaj kdor vodi administrativne, finančne posle več občin ♪
- notárka -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
- notárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka ♪
- nótranjepártijski tudi notránjepártijski -a -o prid. (ọ́-á; ȃ-á) nanašajoč se na notranje zadeve partije: premagovati notranjepartijske krize / notranjepartijsko delo ♪
- novíčar -ja m (ȋ) 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar ♪
- novíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi ♪
- novínar -ja m (ȋ) poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar ♪
- novínarka -e ž (ȋ) poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu ♪
- novínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil ♪
- novínarstvo -a s (ȋ) dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva ♪
- novočŕkar -ja m (ȓ) slabš. pristaš metelčice: Al prav se piše kaa ali kaha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita (F. Prešeren) ♪
- novooblíkarski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 
