Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.639-3.663)



  1.      nèvreténčar  in nèvretênčar -ja m (-ẹ̑; -) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji
  2.      nèzacarínjen  -a -o prid. (-) ki ni zacarinjen: nezacarinjeno blago
  3.      nèzarubljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, ne sme zarubiti: nezarubljivi predmeti
  4.      nèzastáran  -a -o prid. (-) ki ni zastaran: nezastarana pravica / nezastarani zločini
  5.      nèzastarljív  -a -o prid. (- -í) jur. ki ne more zastarati: nezastarljiva pravica, terjatev / nezastarljiv zločin
  6.      nèzavarován  in nèzavárovan -a -o prid. (-á; -á) ki ni zavarovan: pred mrazom nezavarovane rastline so pozeble / nezavarovani kovinski deli / socialno nezavarovane osebe / nezavarovani železniški prehod železniški prehod brez zapornic ● okna je čistil nezavarovan ne da bi bil privezanalp. nezavarovani plezalec plezalec, ki pri plezanju ni navezan; nezavarovana pot, steza pot, steza brez klinov in žičnih vrvi; zool. nezavarovane živali živali, ki nimajo bodic, žela, strupenih žlez za obrambo
  7.      nèzavarovánost  in nèzavárovanost -i ž (-á; -á) stanje nezavarovanega: nezavarovanost pred mrazom / zaradi nezavarovanosti železniških prehodov je bilo že veliko nesreč
  8.      níčlarica  -e ž () star. mehka bela moka: kupiti kilogram ničlarice
  9.      nikár  prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben
  10.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil
  11.      nikarágovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
  12.      nikári  prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte
  13.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (; ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
  14.      nikógaršen  -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet
  15.      nikógaršnji  -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom
  16.      nítkar  -ja m () nav. mn., zool. dolgi, nitasti, zlasti v morju živeči nevretenčarji, Nemertina
  17.      nogavíčar  -ja m () izdelovalec ali prodajalec nogavic: njegov oče je bil nogavičar; prodajalne nogavičarjev
  18.      nogavíčarka  -e ž () ženska oblika od nogavičar: nogavičarke in tkalke
  19.      nogavíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na nogavičarje ali nogavičarstvo: nogavičarska obrt / nogavičarski mojster
  20.      nogavíčarstvo  -a s () nogavičarska obrt: nogavičarstvo je bilo v teh krajih zelo razvito
  21.      nonparej  tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej
  22.      norčaríja  -e ž () nav. mn. norčija: početi norčarije / ekspr. ne meni se za norčarije
  23.      nosílničar  -ja m () 1. v nekaterih deželah kdor nosi nosilnico: nosilničarji so spet vzdignili nosilnico; kuliji in nosilničarji 2. knjiž., redko nosilec, nosač: nosilničarji z ranjenci
  24.      notár  -ja m (ā) nekdaj kdor poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: iti k notarju; napisali so ženitovanjsko pismo pri notarju; odvetnik in notarrel. duhovnik cerkvenega sodišča, škofijskega urada, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo
  25.      notariát  -a m () nekdaj 1. notarski urad: v kraju sta bila sodišče in notariat 2. javna služba notarske dejavnosti: odpraviti notariat; zgodovina notariata / odločiti se za notariat notarski poklic

   3.514 3.539 3.564 3.589 3.614 3.639 3.664 3.689 3.714 3.739  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA