Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (35.789-35.813)


  1.      šušljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi ♪
  2.      šušnjáti  -ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja ♪
  3.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
  4.      šútast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo ♪
  5.      šváb  -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
  6.      švabobránec  -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
  7.      švábščina  -e ž (ȃ) slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini ♪
  8.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev ♪
  9.      švadronêr  -ja m (ȇ) zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja ♪
  10.      švadronírati  -am nedov. (ȋ) zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira ♪
  11.      švapáti  -ám nedov. (á ȃ) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo ♪
  12.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre ♪
  13.      švedráti  -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪
  14.      švêrcati  -am nedov. (ē) nižje pog. tihotapiti: prijeli so ga, ker je švercal / švercati cigarete ♪
  15.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  16.      švígati  -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči ♪
  17.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
  18.      švíglja  -e ž (ȋ) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo 2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja ♪
  19.      švígljast  -a -o prid. (ȋ) nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant ♪
  20.      švigljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hitro se premikati sem in tja: martinček je švigljal po zidu ♪
  21.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  22.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel ♪
  23.      švŕk  -a m (ȓ) udarec, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk z bičem ♪
  24.      švŕk  medm. (ȓ) 1. posnema glas pri udarcu, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrk, jo udari z bičem; švrk, švrk, švrk, ga tepe 2. izraža hiter premik, skok: švrk, je skočilo nekaj temnega iz vreče / poslovil se je od domačih in švrk na morje ♪
  25.      švŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. udarjati, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkati konja; švrkati po volu z bičem / švrkati s palico po zraku; pren., ekspr. v romanu je švrkal po meščanih 2. ekspr. tekati, švigati: ves čas je švrkala iz sobe v kuhinjo; miši so švrkale sem in tja ● ekspr. pesek je švrkal izpod konjskih kopit na vse strani letel; ekspr. skrivaj ga je švrkal z očmi ošinjal ♪

   35.664 35.689 35.714 35.739 35.764 35.789 35.814 35.839 35.864 35.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA