Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (35.489-35.513)


  1.      škŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata ♪
  2.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi ♪
  3.      škŕtec  -tca m (ȓ) nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec ♪
  4.      škrtljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo škrtati: pesek škrtlja pod nogami / škrtljati z zobmi ♪
  5.      škrtljàv  -áva -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav ♪
  6.      škŕtost  -i ž (r̄) pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti ♪
  7.      škrúpelj  -na in -plja [pǝl] m (ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov ∙ nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni ♪
  8.      škŕžen  -žna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov ♪
  9.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica ♪
  10.      škúra  -e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure ♪
  11.      škvêr  -a m (ȇ) žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru ♪
  12.      šláger  -ja m (á) zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerje ● publ. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film ♪
  13.      šlamástika  -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike ♪
  14.      šlápa  -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa ♪
  15.      šlapáti  -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. drsaje hoditi; drsati: šlapati po sobi ∙ zastar. ne šlapaj trave ne teptaj ♪
  16.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora ♪
  17.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
  18.      šlígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
  19.      šlíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih ♪
  20.      šlôgati  -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart ♪
  21.      šlúk  -a m (ȗ) nižje pog. požirek: naredil je velik šluk ♪
  22.      šlúpka  -e ž (ȗ) voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke ♪
  23.      šmájser  -ja m (á) voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju: biti oborožen s šmajserjem // žarg. brzostrelka sploh: partizan s šmajserjem ♪
  24.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪
  25.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil ♪

   35.364 35.389 35.414 35.439 35.464 35.489 35.514 35.539 35.564 35.589  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA