Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.539-3.563)


  1.      natákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na natakarje: natakarski frak; natakarska denarnica / natakarski poklic ♪
  2.      natovárjanje  -a s (á) glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje ♪
  3.      natovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo: natovarjati opeko, pesek / natovarjali so mule in konje / ladja že natovarja les ♪
  4.      naudáriti  -im dov. (á ȃ) obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila: naudariti z belim sukancem ♪
  5.      navár  -a m (ȃ) metal. kar je navarjeno na kaj: rob navara ♪
  6.      navaríti  -ím dov., naváril (ȋ í) metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti ♪
  7.      nazadnjákar  -ja m (ȃ) slabš. nazadnjak: tak nazadnjakar je ♪
  8.      nazarénec  -nca m (ẹ̑) 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev 3. um. predstavnik nazarenstva ♪
  9.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  10.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva ♪
  11.      názdar  in na zdàr medm. (ȃ; ȁ) zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav: klicali so mi: nazdar; sam.: pozdravimo goste s krepkim nazdar ♪
  12.      nèagráren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo ♪
  13.      nèartikulíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni artikuliran: artikulirani in neartikulirani glasovi; neartikuliran govor ♪
  14.      nèbárvan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni barvan: nebarvan pod ♪
  15.      nèbárvast  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od barvastega: nebarvasto steklo ♪
  16.      nèbárven  -vna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od barvnega: barvne in nebarvne kovine ♪
  17.      nebuláren  -rna -o prid. (ȃ) astr., v zvezi nebularna hipoteza hipoteza, da je osončje nastalo iz vrteče se meglice ♪
  18.      nèčlénar  -ja m (ȅ-ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo ni sestavljeno iz členov, Ameria ♪
  19.      nèdenáren  -rna -o prid. (ȅ-ā) nasproten, drugačen od denarnega: nedenarne potrebe, skrbi ♦ ekon. nedenarna obratna sredstva ♪
  20.      nègospodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati ♪
  21.      nègospodárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost negospodarnega človeka: vedeli so za njegovo negospodarnost / negospodarnost poslovanja ♪
  22.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  23.      nègospodárstvo  -a s (ȅ-ȃ) publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu ♪
  24.      nèharmóničen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična ♪
  25.      néktar  -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar ♪

   3.414 3.439 3.464 3.489 3.514 3.539 3.564 3.589 3.614 3.639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA