Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.526-3.550)



  1.      nártnik  -a m () nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki
  2.      narúšiti  -im, in narušíti in narúšiti -im dov.; ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje
  3.      narvál  tudi nárval -a m (; ) zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus
  4.      nasamáriti  -im dov.) nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili
  5.      naskopáriti  -im dov.) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
  6.      naslepáriti  -im dov.) redko oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil
  7.      nastávar  -ja m () nav. ekspr. nastavljavec: nastavarji in trgovci s kožuhovino
  8.      našáriti  -im dov.) nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska
  9.      našárjenost  -i ž () nav. slabš. lastnost, značilnost našarjenega: našarjenost sobe ga je motila
  10.      našemáriti  -im dov.) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena
  11.      našemárjenost  -i ž () našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti
  12.      natákar  -ja m () gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarju; poklicati natakarja / barski, ladijski natakar; plačilni natakar ki obračunava storitve in prevzema plačila
  13.      natákarica  -e ž () gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarici; prijazna natakarica
  14.      natákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na natakarje: natakarski frak; natakarska denarnica / natakarski poklic
  15.      natovárjanje  -a s (á) glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje
  16.      natovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo: natovarjati opeko, pesek / natovarjali so mule in konje / ladja že natovarja les
  17.      naudáriti  -im dov.) obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila: naudariti z belim sukancem
  18.      navár  -a m () metal. kar je navarjeno na kaj: rob navara
  19.      navaríti  -ím dov., naváril ( í) metal. z varjenjem nanesti plast kovine z namenom, da se nadomesti obrabljena površina ali izboljšajo njene lastnosti
  20.      nazadnjákar  -ja m () slabš. nazadnjak: tak nazadnjakar je
  21.      nazarénec  -nca m (ẹ̑) 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev 3. um. predstavnik nazarenstva
  22.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen
  23.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva
  24.      názdar  in na zdàr medm. (; ) zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav: klicali so mi: nazdar; sam.: pozdravimo goste s krepkim nazdar
  25.      nèagráren  -rna -o prid. (-) ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo

   3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA