Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.514-3.538)



  1.      narodoznánstvo  -a s () star. etnografija, etnologija, narodopisje
  2.      narógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati
  3.      narogovíliti se  -im se dov.) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili
  4.      nárok  -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok
  5.      narokávec  -vca m () nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci
  6.      narokávnik  -a m () nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih
  7.      narókvica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice
  8.      narópati  -am dov. (ọ̑) z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč dinarjev pridobil z goljufijo, poneverbo
  9.      nárt  -a m () anat. del noge pod gležnjem: stopil mu je na nart / boli ga v nartu
  10.      nárteks  -a m () arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah
  11.      nárten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih
  12.      nártnica  -e ž () anat. vsaka od sedmih kosti v nartu
  13.      nártnik  -a m () nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki
  14.      narúšiti  -im, in narušíti in narúšiti -im dov.; ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje
  15.      narvál  tudi nárval -a m (; ) zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus
  16.      nasamáriti  -im dov.) nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili
  17.      naskopáriti  -im dov.) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
  18.      naslepáriti  -im dov.) redko oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil
  19.      nastávar  -ja m () nav. ekspr. nastavljavec: nastavarji in trgovci s kožuhovino
  20.      našáriti  -im dov.) nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska
  21.      našárjenost  -i ž () nav. slabš. lastnost, značilnost našarjenega: našarjenost sobe ga je motila
  22.      našemáriti  -im dov.) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena
  23.      našemárjenost  -i ž () našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti
  24.      natákar  -ja m () gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarju; poklicati natakarja / barski, ladijski natakar; plačilni natakar ki obračunava storitve in prevzema plačila
  25.      natákarica  -e ž () gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarici; prijazna natakarica

   3.389 3.414 3.439 3.464 3.489 3.514 3.539 3.564 3.589 3.614  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA