Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.514-3.538) 
- narodoznánstvo -a s (ȃ) star. etnografija, etnologija, narodopisje ♪
- narógati se -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati ♪
- narogovíliti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili ♪
- nárok -a m (á) jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj: odložiti, opraviti narok; vabiti stranke na narok; narok za glavno razpravo bo v sredo / dražbeni, poravnalni narok ♪
- narokávec -vca m (ȃ) nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci ♪
- narokávnik -a m (ȃ) nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih ♪
- narókvica -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: v grobu so našli prstane, ogrlice in narokvice ♪
- narópati -am dov. (ọ̑) z ropanjem priti do česa: te dragocenosti so naropali po gradovih; veliko so naropali / ekspr. blagajnik je naropal petdeset tisoč dinarjev pridobil z goljufijo, poneverbo ♪
- nárt -a m (ȃ) anat. del noge pod gležnjem: stopil mu je na nart / boli ga v nartu ♪
- nárteks -a m (ȃ) arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah ♪
- nárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nart: nartne kosti / nartni del čevlja; nartni jermen pri sandalih ♪
- nártnica -e ž (ȃ) anat. vsaka od sedmih kosti v nartu ♪
- nártnik -a m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae: loriji, lemurji, makiji in nartniki ♪
- narúšiti -im, in narušíti in narúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje ♪
- narvál tudi nárval -a m (ȃ; ȃ) zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus ♪
- nasamáriti -im dov. (á ȃ) nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili ♪
- naskopáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil ♪
- naslepáriti -im dov. (á ȃ) redko oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil ♪
- nastávar -ja m (ȃ) nav. ekspr. nastavljavec: nastavarji in trgovci s kožuhovino ♪
- našáriti -im dov. (á ȃ) nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih: sobo je preveč našaril z drobnarijami / našariti govor s frazami in retoričnimi cvetkami 2. neprimerno, pisano obleči: otroke vedno tako našari; za obisk se je našarila od nog do glave našárjen -a -o: neokusno našarjen prostor; s trakovi in pentljami našarjena suknja; pisano našarjena ženska ♪
- našárjenost -i ž (ȃ) nav. slabš. lastnost, značilnost našarjenega: našarjenost sobe ga je motila ♪
- našemáriti -im dov. (á ȃ) neprimerno, smešno obleči; našemiti: otroka vedno tako našemari; našemaril se je v čudno uniformo; našemarila se je kakor za svatbo našemárjen -a -o: našemarjena ženska; vedno je našemarjena ♪
- našemárjenost -i ž (ȃ) našemljenost: smejali so se njegovi našemarjenosti ♪
- natákar -ja m (ȃ) gostinski delavec, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarju; poklicati natakarja / barski, ladijski natakar; plačilni natakar ki obračunava storitve in prevzema plačila ♪
- natákarica -e ž (ȃ) gostinska delavka, ki se ukvarja s strežbo gostov: plačati natakarici; prijazna natakarica ♪
3.389 3.414 3.439 3.464 3.489 3.514 3.539 3.564 3.589 3.614