Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (35.064-35.088)


  1.      svilenína  -e ž (í) knjiž. svileno blago, svila: podložiti krilo s svilenino / preproge iz živobarvne svilenine ∙ knjiž. svilenina dekletove polti mehkoba, sijaj ♪
  2.      svílnat  -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilnate niti; blago je mehko in svilnato / svilnate obrvi / svilnat otip, sijaj 2. star. ki je iz svile; svilen: svilnata obleka, ruta svílnato prisl.: svilnato se lesketati ♪
  3.      svilogójec  -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce ♪
  4.      svilogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sviloprejk: pospeševati svilogojstvo; razvoj svilogojstva ♪
  5.      svilopréjka  -e ž (ẹ̑) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka ♪
  6.      svinčén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo veliko ◊ elektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge ♪
  7.      svinčénec  -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit ♪
  8.      svínčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca ♪
  9.      svínčnik  -a m (ȋ) 1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom / barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve // kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik 2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik / risba v svinčniku ♪
  10.      svínec  -nca m (í) mehka, lahko taljiva težka kovina modrikasto sive barve: taliti svinec; rudnik svinca; hodi, kot bi imela svinec na nogah, v nogah težko; torba je težka, kot bi bila iz svinca zelo / zaliti s svincem; ulivanje svinca / pog. zastrupiti se s svincem s svinčenimi hlapi; palica, okovana s svincem s svinčeno konico // ekspr. svinčenka: svinec ga je zadel v srce ● ekspr. svinec ji je legel na veke postala je zelo zaspana; knjiž. svinec seže do dna grezilo; ekspr. dobil je svinec v trebuh bil je zadet, ranjen v trebuh; ekspr. delavstvo je fašiste sprejelo s svincem je streljalo nanje ◊ etn. ulivanje svinca igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, strjenega v mrzli vodi; metal. mehki svinec ki mu ni dodan kak drug element; trdi svinec ki mu je dodan antimon ♪
  11.      svinétina  in svinjétina -e ž (ẹ̑) star. svinina: jesti svinetino / prekajena svinetina ♪
  12.      svínja  -e ž (í) 1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja // nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje 2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se 3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič ♪
  13.      svinják  -a m (á) hlev za svinje: ob skednju je svinjak; čistiti svinjak ∙ ekspr. njegova soba je pravi svinjak je zelo umazana, zanemarjena ♪
  14.      svinjeréjski  -a -o prid. (ẹ̑) prašičerejski: svinjerejska farma ♪
  15.      svínjka 2 -e ž (í) nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna svinjka ♪
  16.      sviráč  -a m (á) zastar. godec, muzikant: svirači so igrali poskočne polke ♪
  17.      svirálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. piščal: predramil ga je glas sviralk in bobnov ♪
  18.      svirálo  -a s (á) zastar. glasbilo: igrati na sviralo ♪
  19.      svírati  -am nedov. (ȋ) 1. zastar. igrati (na glasbilo): vso noč je sviral na svatbi / svirati valček / svirati na piščal 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ne sviraj ga; spet ga svira ● star. tako boš plesala, kot bom jaz sviral tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel sviráje: odšli so naprej, sviraje koračnico svirajóč -a -e: na piščal svirajoči pastir ♪
  20.      svirilíriti  -im nedov. (í ȋ) zastar. dvoriti, osvajati: znal je na poseben način sviriliriti ♪
  21.      svírka  -e ž (ȋ) zastar. piščal: igrati, piskati na svirko ♪
  22.      svísla  -sel s mn. (ȋ) nar. prekmursko svisli: dim se dviga skozi svisla ♪
  23.      svít  -a m (ȋ) 1. čas, ko prehaja noč v dan: zunaj je že svit / svit se dela svita se; knjiž. krenili so na pot, preden je napočil svit preden se je zdanilo; prvi svit / jutranji svit / pri označevanju časovnosti: ob svitu so se razšli; vstala je že pred svitom; s svitom je odpotoval 2. knjiž. svetloba, sij: bral je pri bledem svitu sveče; svit ognja / sprehajala sta se ob svitu lune; svit zvezd / ožarjen s svitom sreče 3. star. lesk: to blago ob pranju obdrži svoj svit; svit parketa / svit v očeh ♪
  24.      svíta  -e ž (ȋ) zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito ♪
  25.      svítanice  -nic ž mn. (ȋ) 1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam 2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice ♪

   34.939 34.964 34.989 35.014 35.039 35.064 35.089 35.114 35.139 35.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA