Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (34.489-34.513)
- stójnica -e ž (ọ̑) mizi podobna priprava na prostem za prodajanje sadja, zelenjave, drobnih predmetov: postaviti stojnice; prodajati na stojnici; stojnice lectarjev; stojnice za zelenjavo, z rožami / ekspr. stojnice vabijo / pokrite stojnice ♪
- stókati -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka 2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka 3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal ● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel stokáje: stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz stokajóč -a -e: stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci;
prisl.: stokajoče povedati ♪
- stókavec -vca m (ọ́) ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo ♪
- stókovec -vca m (ọ́) nav. mn., zool. najpreprostejši sesalci s stokom, ki ležejo jajca, Monotremata: vrečarji in stokovci ♪
- stòl stôla [ou̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) 1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe: stol se je prevrnil; ponuditi stol; primakniti stol k mizi; vstati s stola; usesti se na stol; ekspr. od utrujenosti je kar padel na stol; sedeti na stolu; lesen, oblazinjen, pleten stol; naslonjalo, noge stola; sedalo pri stolu / gugalni stol; kuhinjski, vrtni stoli; ležalni stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; vrtljivi, zložljivi stol // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: brivski, zobozdravniški stol; električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; dati prašiča na mesarski stol; rezalni stol priprava za rezanje krme 2. nar. miza: stol je bil pripravljen za kosilo; sedeli so okoli stola ● ekspr. stol se mu
maje njegov (družbeni) položaj je ogrožen; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh, praviloma izključujočih se stvareh; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; star. sodni stol sodišče; star. Bog ga je poklical pred sodni stol v krščanskem okolju umrl je; v cerkvi ima svoj stol nekdaj plačan sedež na (cerkveni) klopi ◊ arhit. lupinasti stol po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. strešni stol osnovna nosilna strešna konstrukcija; jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi ♪
- stólba -e [tudi u̯b] ž (ọ̑) zastar. stopnišče: vzpenjati se po polžasti stolbi; stolba brez ograje ♪
- stôlček -čka [u̯č] m (ō) 1. manjšalnica od stol: otroci so zasedli vse stolčke; sedeli so na nizkih stolčkih; mizica in stolček / podstaviti stolček pod noge pručko; barski stolček visok, navadno brez naslonjala; čevljarski, lovski, molzni stolček; vrtljivi, zložljivi stolček 2. ekspr. dobro mesto, dober položaj: izgubil je stolček; boji se, bori se za stolček; potegovati se za direktorski stolček / njegov stolček v službi se maje njegov službeni položaj je ogrožen ♪
- stólči stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo 5. ekspr.
natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi ● redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen ♪
- stôlec -lca [u̯c tudi lc] m (ō) 1. redko stolček: otrok je sedel na stolec / čevljarski, molzni stolec 2. star. stol: ponuditi stolec; omara, miza in stolec ♪
- stólen -lna -o prid. (ọ̑) ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik ● star. stolno mesto glavno mesto ◊ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov ♪
- stóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje ♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453 ♪
- stoléten -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava ♪
- stolétje -a s (ẹ̑) doba, ki traja sto let: to se zgodi samo nekajkrat v stoletju; pred štirimi stoletji; minila je že četrtina stoletja / osemnajsto [18.] stoletje od 1700 do 1800 / roman se dogaja v 19. stoletju / v stoletjih je barva fresk potemnela v dolgem obdobju; ekspr. na, ob prelomu stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja ● atomsko stoletje 20. stoletje; ekspr. nisem ga videl že celo stoletje zelo dolgo; ekspr. rop stoletja zelo velik ♪
- stólétnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stota obletnica: proslaviti stoletnico podjetja; stoletnica pesnikovega rojstva 2. sto let stara ženska: stoletnic ni zelo veliko ♪
- stólétnik -a m (ọ̑-ẹ̑) sto let star moški: z zanimanjem so poslušali pripovedovanje stoletnika ♪
- stólica -e ž (ọ̑) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato ● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju ◊ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ♪
- stolíca -e ž (í) 1. nar. stol: pasti, vstati s stolice; usesti se na stolico; nizka, visoka stolica; miza in stolice 2. les. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: položiti deske na stolico / mizarske, tesarske stolice ♪
- stolíček -čka m (ȋ) nar. stolček: sesti na stoliček / vrtljivi stoliček ♪
- stolíčka -e ž (ȋ) nar. stolček: primaknila je stoličko k ognjišču / podnožna stolička pručka ♪
- stolmáčiti -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: stolmačil mu je smisel besed 2. prevesti: stolmačiti knjigo v slovenščino ♪
- stólnica 1 -e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu ♪
- stólnica 2 -e [u̯n] ž (ọ̑) nar. prekmursko prt: pogrniti mizo z belo stolnico ♪
- stólnik -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki // naslov za plemiča: deželni stolnik 2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika ♪
- stoloravnátelj -a m (ȃ) zastar. vodja omizja pri pojedini: stoloravnatelj je skrbel, da so bili pri zdravici vsi kozarci polni; določiti stoloravnatelja ♪
- stolováti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo ● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel ♪
34.364 34.389 34.414 34.439 34.464 34.489 34.514 34.539 34.564 34.589