Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (34.389-34.413)


  1.      stéljnik  -a m (ẹ̑) 1. prostor, stavba za steljo: pred zimo so napolnili steljnik in drvarnico; prespal je kar v steljniku 2. gozd, v katerem se pridobiva stelja: grabiti listje v steljniku 3. nar. prostor, kjer raste praprot, slaba trava: pasti živino po steljnikih / belokranjski steljniki ♪
  2.      stemníti se  -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se (ȋ í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili ♪
  3.      sténa  -e ž (ẹ́) 1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh: postaviti, sezidati steno; prebiti steno med sobama; pomakniti mizo k steni; obesiti sliko na steno; zabiti žebelj v steno; narediti v steni odprtine za okna; debela stena; lesena, zidana stena; stene so bile vlažne in plesnive; bel, bled kot stena / ometati, pobeliti stene; čelna stena gradu pročelje; notranje, zunanje stene hiše zidovi; predelna, premična stena / plakatna stena na katero se lepijo plakati; predsobna stena lesen izdelek v obliki deske, navadno s kljukami za obešanje oblačil, z ogledalom in polico za klobuke; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje 2. s prilastkom kar kaj omejuje, zapira ob straneh: stene jame se krušijo; s sten in stropa votline curlja voda / obložiti stene pekača s testom; stene pohištva // kar omejuje kaj votlega: stena cevi, žoge / črevesna stena; stena želodca, žile 3. alp., geogr. skoraj navpično skalnato pobočje: preplezati steno; planinca sta vstopila v steno; vzpenjati se po steni; krušljiva, previsna stena; vrh, vznožje stene / severna stena Triglava 4. ekspr. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost: ni znal premagati, premostiti stene med njima / z oslabljenim pomenom: loči ju stena predsodkov predsodki; med njima se je vzdigovala stena nezaupanja ● ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. pritisnil ga je ob steno spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. govoriti gluhim stenam prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. imel je samo štiri gole stene neopremljeno sobo; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; ekspr. vse je bob ob steno vse je zaman; ekspr. njen obraz je bil kot stena ni izražal misli, čustev ◊ bot. stene plodnice; čeb. medcelična stena srednja stena sata; gled. četrta stena namišljena stena med avditorijem in odrom, ki ustvarja videz zaprtega odrskega prostora; grad. toplotna stena širok curek toplega zraka, ki preprečuje vdiranje hladnega zraka v prostor; zagatna stena za preprečevanje drsenja zemlje na pobočjih; les. podeskati stene; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; rožena stena sprednji in stranski del kopitne roževine ♪
  4.      steníčast  -a -o prid. (í) redko steničav: zaprli so jih v steničaste barake ♪
  5.      steníčav  -a -o prid. (í) ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi ♪
  6.      steník  -a m (í) nar. nizka predelna stena v skednju: metati slamo preko stenika ♪
  7.      stenográf  -a m (ȃ) kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski stroj ◊ adm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf ♪
  8.      stenografíja  -e ž (ȋ) pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije // nauk o taki pisavi: razvoj stenografije ◊ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo ♪
  9.      stenóza  -e ž (ọ̑) med. bolezensko zoženje nekaterih cevastih organov: stenoza požiralnika; stenoza pljučne arterije ♪
  10.      sténski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura ◊ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov ♪
  11.      stép  -a m (ẹ̑) ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo: plesalec stepa ♪
  12.      stèp  stépa m (ȅ ẹ́) nar. postopač, potepuh: sin je bil velik step / kot psovka kje si bil tako dolgo, step ♪
  13.      stép  -í ž, daj., mest. ed. stépi (ẹ̑) zastar. stepa: prostrana step; ruska step ♪
  14.      stépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem odstranjevati s česa: stepati prah z obleke; stepati si sneg s plašča 2. redko mahati, otepati: stepal je okoli sebe in vpil / petelin stepa s perutmi 3. z udarjanjem, mešanjem povzročati, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepati beljake, smetano; stepati testo; stepati s kuhalnico, metlico / stepati sneg; prim. iztepati ♪
  15.      stépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter ♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus ♪
  16.      stépski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak ♪
  17.      stêpsti  stêpem dov., stépel stêpla (é) 1. z udarjanjem odstraniti s česa: stepsti prah z obleke; stepsti si sneg s čevljev 2. z udarjanjem, mešanjem povzročiti, da se delci kake snovi enakomerno porazdelijo: stepsti beljake, smetano; stepsti zmes nad soparo; stepsti testo s kuhalnico / stepsti sneg 3. redko pretepsti: če nas boš izdal, te bomo stepli stêpsti se dati udarce drug drugemu: fantje so se stepli; stepli so se s sosedovimi otroki; hudo, ekspr. pošteno se stepsti; ekspr. stepsti se za prazen nič ● ekspr. za takega delavca bi se vsi stepli bi si zelo prizadevali, da bi ga (pri)dobili; star. veliko ljudi se je steplo skupaj zbralo stepèn -êna -o: stepena smetana; stepena jajca; stepeno testo; prim. iztepsti ♪
  18.      steptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: steptati sneg, zemljo // s teptanjem narediti, urediti: steptati pot; steptati smučišče 2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: steptati travo / steptati črva / ekspr. v jezi ga je hotel steptati ∙ ekspr. steptati koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga steptán -a -o: steptan sneg; hiša iz steptane ilovice; steptano smučišče ♪
  19.      stêreofotografíja  -e ž (ȇ-ȋ) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije ♪
  20.      stêreofotogrametríja  -e ž (ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo ♪
  21.      stereográfski  -a -o prid. (ȃ) geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata ♪
  22.      stêreokámera  -e ž (ȇ-ȃ) fot. stereoskopski fotografski aparat: fotografirati s stereokamero ♪
  23.      stereometríja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo ♪
  24.      stereoskópski  -a -o prid. (ọ̑) fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi ♪
  25.      stereotíp  -a m (ȋ) knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek ♪

   34.264 34.289 34.314 34.339 34.364 34.389 34.414 34.439 34.464 34.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA