Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.414-3.438)



  1.      nárek  tudi narék -éka mẹ́; ẹ̑) etn. 1. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti narek 2. narekanje: opustiti narek / žena umrlega je sama vodila narek
  2.      narèk  -éka m ( ẹ́) govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku; hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek ● publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti
  3.      narékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od narekati1: poslušati narekanje; narekanje pri mrličih / v narekanju se je spominjala njegove dobrote in ljubezni v nareku
  4.      narékati 1 -am nedov. (ẹ̑) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: jokala je na grobu in narekala; narekati za bratom / narekati umrlemu očetu
  5.      narékati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž., redko narekovati, diktirati: narekala mu je stavek za stavkom / dela, kakor mu narekajo okoliščine
  6.      narékavica  -e ž (ẹ̑) etn. ženska, ki nareka, narica: najeti narekavice; tožba narekavic
  7.      narekováj  -a m () lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj ● ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj
  8.      narekoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor narekuje, diktira: narekovalec in zapisovalec
  9.      narekoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon
  10.      narekovánje  -a s () glagolnik od narekováti: razlagi sledi narekovanje glavnih misli; pisanje po narekovanju po nareku
  11.      narékovati  -ujem in narekováti -újem nedov. (ẹ̑; á ) etn. narekati, naricati: ženske so jokale in narekovale
  12.      narekováti  -újem nedov.) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: narekovati strojepiski, učencem; narekovati pismo, zapisnik / pog. narekovati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: narekovati pogoje premirja / narekujejo cene, ker so edino tovrstno podjetje; Pariz še vedno narekuje modo // nav. 3. os. izraža nujnost, potrebnost česa glede na kaj: dolžnost, spoštovanje, vest nam narekuje tako ravnanje; publ. navedena dejstva narekujejo odločno ukrepanje ● delo mu je narekovala bolečina ob sinovi smrti delo je napisal zaradi bolečine narekováti se knjiž., redko napovedovati se, kazati se: na vzhodu se je narekovala luna
  13.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal
  14.      narézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti kose, dele: narezati kruh, potico / narezati na koščke, rezine // z rezanjem priti do določene količine česa: narezati cepiče; vrtnar je narezal košaro cvetja; narezati meso za golaž // z rezanjem narediti, izoblikovati: narezati krhlje, lističe 2. nekoliko prerezati: narezati deblo, steblo / žilo je samo narezal, da je kri počasi odtekala ◊ teh. narezati navoj z rezanjem narediti, oblikovati ga na steblu narézan -a -o: saditi narezan ali cel krompir; kruh je že narezan; na debelo, na drobno narezan / ima narezane podplate z rebri, vzboklinami
  15.      narézek  -zka m (ẹ̑) na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek; postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo
  16.      narézkati  -am dov. (ẹ̑) strojn. z rezkanjem narediti, izoblikovati: narezkali so sto kolesc
  17.      narezljáti  -ám dov.) z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala — cokle, kuhalnice, sklede // narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras narezlján -a -o: bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir; les je bil poslikan in narezljan
  18.      narezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine 2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize
  19.      narežáti se  -ím se dov., narêži se in naréži se; narêžal se in naréžal se (á í) slabš. nasmejati se: narežati se do solz
  20.      nargíla  -e ž () v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo
  21.      nargilé  -ja m (ẹ̑) v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: starec z velikim nargilejem / kaditi iz nargileja
  22.      naríbati  -am dov. () 1. z ribanjem narediti majhne kose, dele: kumare olupimo in naribamo / naribati na lističe, rezance / naribati malo parmezana na juho 2. pog. zdrgniti, nadrgniti: naribali so ga s snegom; naribati si uhlje
  23.      naricálka  in naricáljka -e ž () etn. 1. ženska, ki narica: gledati, poslušati naricalko; žalovanje naricalk 2. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti naricalke; pren., publ. ne meniti se za naricalke kritikov
  24.      narícanje  -a s () glagolnik od naricati: pretresljivo naricanje / naricanje ob mrliču
  25.      narícati  -am nedov. () etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: vila je roke nad očetovim truplom in naricala / naricati za umrlim bratom

   3.289 3.314 3.339 3.364 3.389 3.414 3.439 3.464 3.489 3.514  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA