Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (32.926-32.950)


  1.      skončeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. končevati: dela že skončujejo / s temi besedami skončuje poročilo / zima se že skončuje / steza se skončuje malo pod vrhom ♪
  2.      skončníca  -e ž (í) star. čelna deska postelje; končnica: zadel je ob skončnico; lepo rezljana skončnica / skončnica postelje ● star. poslikane skončnice panjske končnice ♪
  3.      skonstruírati  -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
  4.      skonvencionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti konvencionalno: skonvencionalizirati umetnost skonvencionalizíran -a -o: skonvencionalizirana simbolika ♪
  5.      skóp  -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
  6.      skopčáti  -ám dov. (á ȃ) zastar. zvezati, speti: skopčati konju noge ♪
  7.      skópec 2 in skôpec -pca m (ọ̄; ō) zastar. skop človek: skopec in oderuh ♪
  8.      skopíčiti  -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
  9.      skopírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt ♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo ♪
  10.      skópljenec  -nca m (ọ̄) kdor je skopljen: harem so čuvali skopljenci / plemenski žrebci in skopljenci; pren., ekspr. duševni skopljenci ♪
  11.      skópljenstvo  -a s (ọ̄) lastnost, značilnost skopljencev: zaradi skopljenstva je bil zaznamovan ♪
  12.      skopnéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela ∙ ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla // ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo skopnèl in skopnél -éla -o: skopnel denar; skopnel sneg ♪
  13.      skopolamín  -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom ♪
  14.      skoporítec  -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
  15.      skoporítiti  -im nedov. (í ȋ) slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom ♪
  16.      skoporítost  -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪
  17.      skoprnéti  -ím tudi izkoprnéti -ím dov., tudi skoprnì tudi izkoprnì (ẹ́ í) 1. ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: skoprnela bo, če ga ne bo / skoprneti od ljubezni, sreče; od žalosti bo še skoprnel; pren. srce mu hoče skoprneti 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): kar skoprnel je pred gospodarjem / skoprneti od strahu // zastar. izhirati, oslabeti: skoprneti od lakote, žeje ♪
  18.      skoprnévati  -am tudi izkoprnévati -am nedov. (ẹ́) ekspr. zaradi močnega čustva postajati nemočen, brezčuten, mrtev: dekle je kar skoprnevalo, ko ga je poslušalo / skoprnevati od ljubezni, sreče ∙ star. skoprnevati od strahu zelo se bati, dreveneti; redko skoprnevati po fantu koprneti; zastar. vedno bolj skoprneva hira, slabi ♪
  19.      skopúlja  -e ž (ú) ekspr. skopa ženska: nihče ne mara te brezsrčne skopulje ♪
  20.      skopúški  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje 2. skop: kako je skopuška ♪
  21.      skôraj  prisl. (ō) 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal 2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor 3. nav. ekspr., pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj 4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik - skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar) // nav. ekspr., s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča 5. star. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali ● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je ♪
  22.      skôrajda  prisl. (ō) ekspr. skoraj: na oknih skorajda vsake hiše so rože; to je skorajda vse, kar vemo o njem / to je skorajda potrebno; odgovornost je skorajda prevelika; vse to je doživljal skorajda kot v sanjah / obzirno, skorajda ljubeznivo mu je to povedal; bili so veseli, skorajda razposajeni / njihova pomoč je tedaj skorajda prenehala; skorajda ne znam začeti / skorajda bi rekel, da je najlepša ♪
  23.      skôrajšnji  -a -e prid. (ō) nav. ekspr. 1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube 2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čimprej odgovorite ∙ na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju ♪
  24.      skorbút  -a m (ȗ) med. bolezen zaradi manjkanja vitamina C: zboleti za skorbutom; slabokrvnost, krvavitev sluznic in drugi znaki skorbuta ♪
  25.      skorigírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu, popraviti: skorigirati članek; sem že skorigiral, kar si napisal ♪

   32.801 32.826 32.851 32.876 32.901 32.926 32.951 32.976 33.001 33.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA