Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.289-3.313) 
- muháriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na umetno muho: muhariti in črvariti ♪
- muhárjenje -a s (á) glagolnik od muhariti: muharjenje in črvarjenje ♪
- múharski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na muharje ali muharjenje: muharski pribor / muharsko kolesce ♪
- múlar -ja m (ȗ) kdor se (poklicno) ukvarja z oskrbovanjem mul: najeti mularja / pri vojakih je bil dodeljen k mularjem / klici mularjev mulovodcev ♪
- mularíja -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
- múltimilijonár -ja m (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar ♪
- muskuláren -rna -o prid. (ȃ) anat. mišičen: muskularno tkivo ♪
- mustáčar -ja m (ȃ) ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo pa je tisti mustačar ♪
- muštácar -ja m (ȃ) ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk muštacar ♪
- muzikántar -ja m (ā) pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje ♪
- nabárvati -am dov. (ȃ) dati, nanesti barvo: nabarvati si brke / ekspr. premočno si se nabarvala naličila ♪
- načárati -am dov. (ȃ) po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati ♪
- nadárbina -e ž (ȃ) rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti nadarbino / cerkvena nadarbina // dohodki in premoženje, zvezani s tako službo: nizke, visoke nadarbine; hiše, zemljišča in druge nadarbine ♪
- nadárbinar -ja m (ȃ) rel. uživalec nadarbine ♪
- nadárbinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadarbino: nadarbinski dohodki / nadarbinsko zemljišče ♪
- nadaríti -ím dov., nadáril (ȋ í) zastar. obdariti, nagraditi: cesar ga je nadaril s konjem / narava ga je bogato nadarila s talenti ♪
- nadárjen -a -o prid. (ȃ) sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti ∙ ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje ♪
- nadárjenec -nca m (ȃ) knjiž., ekspr. nadarjen človek: hiter napredek nadarjencev; nadarjenec za glasbo ♪
- nadárjenost -i ž (ȃ) sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: kazati nadarjenost; glasbena, tehnična nadarjenost; nadpovprečna nadarjenost; nadarjenost za šah ♪
- nàddávkar -ja m (ȁ-ā) nekdaj uslužbenec davčnega urada, za stopnjo višji od davkarja: njegov oče je bil naddavkar ♪
- nàdgozdár -ja m (ȁ-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: postavljen je za nadgozdarja ♪
- nàdlogár -ja m (ȁ-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: sekanje je nadziral grajski nadlogar ♪
- nàdnaráva -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
- nàdnaráven -vna -o prid. (ȁ-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti ♪
- nàdnarávnost -i ž (ȁ-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost ♪
3.164 3.189 3.214 3.239 3.264 3.289 3.314 3.339 3.364 3.389 
