Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (32.489-32.513)
- sestávljanka -e [sǝs in ses] ž (á) 1. igrača, pri kateri se sestavljajo elementi, deli: kupiti sestavljanko; lesene sestavljanke; tehnične igrače in sestavljanke 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov: iz škatlastih kosov pohištva delamo poljubne sestavljanke; oprema satelita je zgrajena kot sestavljanka, tako da se posamezne naprave zlahka zamenjajo / graditi po sistemu sestavljanke ♪
- sestávljati -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji:
valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
- sestavljávec -vca [sǝs in ses] m (ȃ) kdor kaj sestavlja: sestavljavec avtomobilov / sestavljavec berila je upošteval tudi sodobne literarne tokove / upoštevati pripombe sestavljavcev učnega načrta ♪
- sestavljávka -e [sǝs in ses] ž (ȃ) ženska, ki kaj sestavlja: sestavljavka mesoreznic / sestavljavka berila je upoštevala tudi starejše avtorje ♪
- sestávljenka -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. lingv. (nova) beseda, narejena iz podstave s predpono: samostalniška sestavljenka; sestavljenke in izpeljanke 2. redko sestavljanka: kupiti otroku sestavljenko ♪
- sestêrc tudi sestêrcij -a m (ȇ; é) num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc ♪
- sésti sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni
stroj tipka 3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice ● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori ♪
- sestòj -ôja [sǝs in ses] m (ȍ ó) gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst ♪
- sestópati -am [sǝs in ses] nedov. (ọ̄) premikati se navzdol, dol a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo // stopati s česa: sestopati z voza ♪
- sêstra -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se
ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
- sestrádati -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
- sestrána -e ž (ā) star. sestrična: oženjen je z njeno sestrano ♪
- sestránec -nca m (ā) star. bratranec: ima tri sestrance ♪
- sestrìč -íča m (ȉ í) 1. nar. štajersko bratranec: to je moj sestrič 2. star. sestrin sin; nečak ♪
- sesúljica -e ž (ú) nar. koroško vejica: pri sekanju smrečja ostaja na tleh vse polno sesuljic ♪
- sesúti se -sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula ● ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo sesúti knjiž. usuti,
nasuti: sesuti zrnje v skrinjo sesút -a -o: okopi so sesuti ♪
- sesutína -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine ● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline ♪
- sesúvati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ú) nar. zahodno sesipati se: zemlja se sesuva ♪
- sesvaljkáti -ám in sesváljkati -am [sǝs in ses] dov. (á ȃ; ȃ) s svaljkanjem narediti: sesvaljkati kroglico iz papirja ● knjiž. razprostrla je krilo, da bi se ne sesvaljkalo zmečkalo sesvaljkán in sesváljkan -a -o: sesvaljkana cigareta; sesvaljkano listje ♪
- sesvédrati -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje ♪
- sešítek -tka [sǝš in seš] m (ȋ) star. snopič, zvezek: prvi sešitek slovarja ♪
- sešíti -šíjem [sǝš in seš] dov., sešìl (í ȋ) 1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole 2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri sešít -a -o: sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita ♪
- sešívati -am [sǝš in seš] nedov., tudi sešivájte; sešívala in sešivála (í) s šivanjem sestavljati: sešivati posamezne dele / dov., nar. zahodno vsako leto ji je sešivala novo obleko sešila ♪
- seštéti -štéjem [sǝš in seš] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dobiti določeno vsoto z dodajanjem posameznih zneskov: sešteti davke, odtegljaje; če se seštejejo vsi stroški, je dobiček majhen / sešteti kazenske točke pri tekmovanju // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število doda drugemu: sešteti cela števila, ulomke; pravilno sešteti / na pamet je seštel ne da bi si računsko operacijo napisal, ne da bi uporabil pripomočke; sešteti na stroj 2. star. prešteti: pastir je seštel ovce / sešteti glasove po volitvah / zbralo se je toliko ljudi, da jih v dveh dneh ne sešteješ zelo veliko seštét -a -o: števila niso prav sešteta ∙ star. moje ure so seštete kmalu bom umrl ♪
- sešteválen -lna -o [sǝš in seš] prid. (ȃ) nanašajoč se na seštevanje: seštevalni postopek / seštevalni stroj ◊ fiz. seštevalno mešanje barv mešanje navadno treh raznobarvnih svetlobnih tokov, pri katerem nastane enoten barvni vtis ♪
32.364 32.389 32.414 32.439 32.464 32.489 32.514 32.539 32.564 32.589