Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (32.414-32.438)



  1.      senílen  -lna -o prid. () 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavimmed. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe
  2.      senílnež  -a m () slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež
  3.      senílnost  -i ž () starostna oslabelost: težko prenaša svojo senilnost; izraziti znaki senilnosti
  4.      sénior  -ja m (ẹ̑) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star navadno nad osemnajst let: tekmovanje seniorjev in juniorjev 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu starejši: iščem Janeza Novaka seniorja [sen.] ◊ rel. predstojnik seniorata
  5.      seniorát  -a m () jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij
  6.      séniorka  -e ž (ẹ̑) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara navadno nad osemnajst let: juniorke in seniorke
  7.      senják  -a m (á) nar. senik: spravljati seno v senjake
  8.      senjóra  in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores
  9.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešnoagr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum
  10.      senosèč  in senoséč -éča m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno travnik, košenica: pokositi senoseč // čas košnje: bilo je v senoseču
  11.      senosèk  in senosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) nar. severozahodno kosec: senoseki so delali ves dan
  12.      senôžet  -éta mẹ́) nar. senožet ž: strm senožet
  13.      sénski  -a -o prid. (ẹ̄) nar. senen: senska kopica / senski voz
  14.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  15.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  16.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija
  17.      senzibílen  -lna -o prid. () knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje
  18.      senzibilizátor  -ja m () fot. barvilo, dodano emulziji za povečanje občutljivosti filma za določeni del barvnega spektra
  19.      senzibilizírati  -am dov. in nedov. () med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo ◊ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra
  20.      senzitíven  -vna -o prid. () knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije
  21.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
  22.      sèp  sêpa m ( é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep; stopati po sepu
  23.      sépija  -e ž (ẹ́) 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
  24.      sépijast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sivo rjav: sepijasta barva
  25.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala

   32.289 32.314 32.339 32.364 32.389 32.414 32.439 32.464 32.489 32.514  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA