Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (32.051-32.075)



  1.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  2.      sámoomejevánje  -a s (-) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih
  3.      sámoopazovánje  -a s (-) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli: pisateljevo izhodišče v tem delu je samoopazovanje; imeti dar samoopazovanja
  4.      sámoopredelítev  -tve ž (-) lastna, svobodna opredelitev zlasti kake skupnosti: priznati narodom pravico do samoopredelitve / narodna, politična samoopredelitev / osebna človekova samoopredelitev
  5.      sámoorganizíranje  -a s (-) jur. organizirano združevanje, ki ga opravijo člani kake skupnosti sami zaradi uresničenja določenih interesov: pravica do samoorganiziranja / samoorganiziranje občanov v družbene organizacije / samoorganiziranje družbe
  6.      sámoosvéščanje  -a s (-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva
  7.      sámoosvobájanje  -a s (-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka
  8.      samopál  in samopàl -ála m (; á) 1. zastar. pištola, revolver: streljali so iz samopalov; nositi samopal za pasom 2. nekdaj puška, podobna kremenjači: možje so bili oboroženi s sabljami in samopali
  9.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (; á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok
  10.      samopáš  in samopàš prisl. (; ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
  11.      samopášiti  -im nedov.) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
  12.      samopášnost  -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati // objestnost, predrznost: mladostna samopašnost ∙ zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
  13.      samopáštvo  -a s () knjiž. samopašnost: boriti se proti birokratizmu in samopaštvu / naredila je konec njegovemu samopaštvu
  14.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris
  15.      sámoplačník  -a m (-í) kdor mora zdravstvene storitve plačati sam: zavarovanci in samoplačniki / gostje samoplačniki v zdravilišču
  16.      sámopomóč  -i inž (-ọ̑) 1. pomoč samemu sebi: samopomoč in samoobramba / ustanoviti zadrugo zaradi gospodarske samopomoči kmetov 2. organizacija v kaki skupnosti, ki iz prispevkov članov daje posojila, denarno podporo: pristopiti k samopomoči; biti član samopomoči; sklad samopomoči / Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije ◊ jur. pravica posestnika do samopomoči pravica posestnika, da brani svojo posest pred motenjem ali odvzemom
  17.      sámopomóčen  -čna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na samopomoč: samopomočno društvo ♦ jur. samopomočna prodaja prodaja hitro pokvarljivega blaga, če je upravičenec za prevzem v zamudi
  18.      sámoponížanje  -a s (-) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva
  19.      sámoporájanje  -a s (-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja
  20.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (-ẹ̑; -ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen
  21.      sámoposêbiumévnost  -i ž (-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti
  22.      sámopostréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini
  23.      sámopoškódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa
  24.      sámopotrdítev  -tve ž (-) publ. potrditev upravičenosti svojega obstoja: samopotrditev in samouresničitev / človekova samopotrditev; potreba po samopotrditvi lastne osebnosti / ustvarjalna samopotrditev
  25.      sámopotrjevánje  -a s (-) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja

   31.926 31.951 31.976 32.001 32.026 32.051 32.076 32.101 32.126 32.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA