Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (31.851-31.875)



  1.      rumenjákov  -a -o (á) pridevnik od rumenjak: rumenjakova barva
  2.      rumênka  in ruménka -e ž (é; ẹ̄) 1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko 2. ženska rumene rase: belka in rumenka 3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
  3.      ruménkast  in rumênkast -a -o prid. (ẹ̑; ) ki ni popolnoma rumen: rumenkasti lasje; rumenkasta svetloba; bledo rumenkasto blago / rumenkasta barva / od bolezni rumenkast obraz; srajca je postala rumenkasta je porumenela ruménkasto in rumênkasto prisl.: rumenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj rumenkasto beli ali rumenkastobeli cveti
  4.      rumenocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis
  5.      rumênost  -i ž (é) lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj
  6.      rúna  -e ž (ū) pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme // mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune
  7.      rúnda  -e ž () 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupinapog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
  8.      rúnja  -e ž (ú) mn., nar. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: Tedaj se je razneslo po ljudeh, da gredo runje po deželi (I. Pregelj)
  9.      rúnkelj  -na in -klja [kǝl] m (ú) nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne
  10.      rúno  -a s (ū) 1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo ∙ zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje // volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa 2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom // knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo
  11.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globelianat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane
  12.      rúpija  -e ž (ú) denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo
  13.      ruralízem  -zma m () lit. literarna smer, ki poudarja vrednost kmečkega življenja: predstavniki ruralizma
  14.      rús 1 -a m () nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi ∙ bilo jih je kot rusov zelo veliko
  15.      rús  -a -o prid. ( ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada ● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumenomin. rusi železovec hematit
  16.      rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine
  17.      rúsast 1 -a -o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje
  18.      rúsast 2 -a -o prid. (ū) nar. severovzhodno brkat: rusast moški // kosmat, neobrit: danes si pa rusast
  19.      rúsel  -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle
  20.      rusíca  in rúsica -e ž (í; ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik rusice
  21.      rúsiti  -im nedov.) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence
  22.      rúska  -e ž () nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske
  23.      rusoglàv  in rusogláv -áva -o prid. ( á; ) knjiž. rdečelas: rusoglav mornar
  24.      rúsovski  -a -o prid. () zastar. ruski: rusovska govorica / prava rusovska zima zelo mrzla
  25.      rústika  -e ž (ú) arhit. zid iz grobo obdelanih kamnitih kvadrov: rustika renesančne palače; rustika v pritličju ● knjiž. ta predalnik je rustika je iz (nekdanje) kmečke hiše

   31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA