Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (31.801-31.825)


  1.      róžka  -e ž (ọ̑) bot. plod pri košaricah: regratova rožka ♪
  2.      rožljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada // povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli ∙ slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno rožljáje: kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo rožljajóč -a -e: rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča ♪
  3.      róžmanica  -e ž (ọ̑) nar. ženska, ki prodaja rože na stojnici: Hotel je videti, kakšne rože je neki prodajala ona rožmanica na vogalu (A. Rebula) ♪
  4.      róžnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. podoben barvi mareličnega cveta, bledo rdeč: rožnat papir; rožnata svetloba; rožnate vrtnice; rožnato nebo; bledo, temno rožnat / dekle rožnatega obraza; rožnati dojenčkovi prsti / rožnata barva / od zadrege je postala rožnata je lahno zardela 2. ekspr. za človeka zelo ugoden, prijeten: takrat nismo bili v rožnatem položaju; to so rožnati upi; razmere niso rožnate / pesn. rožnate sanje // olepšan, optimističen: rožnato gledanje na kaj; sestavljati rožnata poročila ● ekspr. gledati kaj v rožnati luči, skozi rožnata očala lepše, kot je v resnici; ekspr. biti rožnate volje veselo razpoložen; dekle v rožnatem krilu rožastem róžnato prisl.: vse gleda, vidi rožnato; rožnato ožarjeni vrhovi / piše se narazen ali skupaj: rožnato bel ali rožnatobel; rožnato rdeč; rožnato zlat ♪
  5.      róžnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici ◊ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae ♪
  6.      róžnik  -a m (ọ̑) 1. star. junij: bilo je sredi rožnika / (meseca) rožnika vse cvete 2. agr. boljši krompir domače sorte z rožnato lupino in belim ali rožnatim mesom: saditi rožnik / pozni, zgodnji rožnik ♪
  7.      rožnína  -e ž (ȋ) zastar. roževina, roženina: odrezati odvečno rožnino na kopitu ♪
  8.      rožnopŕst  -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž., v zvezi z zarja rožnat: opevati rožnoprsto zarjo ♪
  9.      rožnopŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., v zvezi z zarja rožnat: verzi o rožnoprstni zarji ♪
  10.      ŕsk  [tudi rǝ̀sk] medm. (ȓ; ǝ̏) 1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami 2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki ♪
  11.      ŕt  -a m (ȓ ŕ) skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade ∙ star. rt kopja konica ♪
  12.      ŕtast  -a -o prid. (ŕ) podoben rtu: rtasta njiva sredi travnikov ∙ knjiž. rtasta brada koničasta, štrleča ♦ arheol. rtasta fibula zaponka z lokom, na katerem so navadno tri izboklinice ♪
  13.      rtíči  -ev m mn. (í ȋ) nar. gorenjsko kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: navoziti hlode z rtiči ♪
  14.      rtína  -e ž (í) nar. odebeljeni del debla nad panjem; ritina: rtina podrtega drevesa ♪
  15.      rúbelj  -blja m (ú) denarna enota Sovjetske zveze: cena v rubljih / ruski rubelj // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: menjati rublje ◊ num. srebrni rubelj ruski srebrnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  16.      rúbež  -a m (ȗ) popis dolžnikovih premičnin, s prodajo katerih se poplača njegov dolg: opraviti rubež; predlagati, preprečiti rubež // odvzem tako popisanih premičnin: odložiti rubež; rubež osebnih dohodkov, živine / izterjati z rubežem ♦ jur. priključni rubež rubež že zarubljenih stvari v korist istega ali drugega upnika; rubež terjatve prepoved, s katero se dolžnikovemu dolžniku prepove poravnava terjatve, dolžniku pa razpolaganje s to terjatvijo ♪
  17.      rúbež  -i ž (ȗ) star. rubež m: ni mogel preprečiti rubeži ♪
  18.      rúbežen  -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
  19.      Rúbikon  -óna in -a m (ȗ ọ̑; ȗ) reka, ki je rimski vojskovodje ob vrnitvi s pohodov niso smeli prekoračiti z vojsko: Cezar je kljub prepovedi šel z vojsko čez Rubikon ∙ knjiž., ekspr. treba je prekoračiti Rubikon storiti odločilno dejanje ♪
  20.      Rúbikov  -a -o prid. (ȗ) navadno v zvezi Rubikova kocka in rubikova kocka kocka, sestavljena iz manjših vrtljivih kock v šestih barvah, ki omogočajo zelo veliko kombinacij: podariti otroku Rubikovo kocko / sestaviti Rubikovo kocko ♪
  21.      rubín  -a m (ȋ) drag kamen rdeče barve: prstan z rubinom; njene ustnice so bile kakor rubin ♪
  22.      rubínast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz rubinov, z rubini: rubinast prstan; rubinasta ogrlica 2. po barvi podoben rubinu: natočila mu je kozarec rubinastega vina / rubinasta barva rubínasto prisl.: rubinasto se iskriti; rubinasto rdeč ♪
  23.      rubínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rubin: rubinsko nahajališče / rubinski nakit ♦ teh. rubinsko steklo steklo, ki je zaradi dodatka kovine po barvi podobno rubinu ♪
  24.      rubricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
  25.      rubríka  -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪

   31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA