Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (31.751-31.775)



  1.      rošáda  -e ž () 1. šah. rokada: narediti rošado 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja
  2.      róški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
  3.      róštanje  -a s (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje
  4.      roštáti  -ám tudi róštati -am nedov.; ọ̑) nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada
  5.      róštilj  -a m (ọ̑) žarg. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: zakuriti pod roštiljem / plinski roštilj
  6.      róta  -e ž (ọ̑) rel. cerkveno sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč zlasti glede zakonske zveze: sklep rote / rimska rota ◊ zgod. staroslovanska, predkrščanska prisega
  7.      rotácija  -e ž (á) 1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije 2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjavaagr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astr. rotacija Zemlje
  8.      rotácija  tudi rotacíja -e ž (á; ) žarg., tisk. rotacijski stroj: tiskarna je kupila novo rotacijo; tiskati časopis na rotaciji // prostor, v katerem je ta stroj: delati v rotaciji
  9.      rotacíjski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti
  10.      rotacíjski 2 -a -o prid. () nanašajoč se na rotacijo, stroj: rotacijski deli ♦ papir. rotacijski papir tanjši papir v zvitkih z veliko lesovine za tiskanje zlasti časopisov v visokih nakladah; tisk. rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; rotacijski tisk
  11.      rotênje  -a s (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove
  12.      rotílen  -lna -o prid. () po ljudskem verovanju s katerim se roti: rotilne besede / rotilni obrazci zarotitveni obrazci
  13.      rotítev  -tve ž () glagolnik od rotiti: ni maral poslušati njihovih rotitev / rotitev hude ure / mrmrati skrivnostne rotitve zarotitvene obrazce
  14.      rotíti  -ím nedov. ( í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
  15.      rótopapír  in róto papír -ja m (ọ̑-) papir. rotacijski papir: povečati izvoz rotopapirja; tovarna rotopapirja
  16.      rótorka  -e ž (ọ̑) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem ciklostil: razmnožiti na rotorki
  17.      rótotísk  in róto tísk -a m (ọ̑-) žarg., tisk. rotacijski tisk: tiskati v rototisku
  18.      rótovž  -a m (ọ̑) nekdaj mestna hiša, magistrat: trg pred rotovžem / mariborski rotovž
  19.      rotúnda  -e ž () arhit. okrogla stavba, navadno pokrita s kupolo: krstilnica v obliki rotunde
  20.      ròv  rôva in róva m ( ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi
  21.      róv  -í ž (ọ̑) nar. odkrušena skala: kršje in rovi
  22.      rovánje  -a s () star. 1. ritje: rovanje krtov 2. rovarjenje: rovanje nasprotnikov ● nar. rovanje in kričanje dečkov ruvanje
  23.      rováš  -a m (á) 1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem 2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice ● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
  24.      rováti  rújem nedov., rovál (á ú) star. 1. riti: rovati po zemlji 2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti
  25.      róver  -ja m (ọ̑) osebni avtomobil angleške tovarne Rover: odpeljati se z roverjem

   31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA