Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (31.551-31.575)



  1.      rítka  -e ž () ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtiniekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen
  2.      rítmičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ritem: ritmične zakonitosti / ritmični poskoki, poudarki, zamahi; ritmično gibanje; ritmično nihanje, valovanje; ritmično pozvanjanje / ritmični čut / ta skladba je zelo ritmična ima izrazit ritem / ritmična vaja ♦ elektr. ritmična luč; lit. ritmična proza ritmizirana proza; šport. ritmična gimnastika gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti rítmično prisl.: ritmično krčiti in stegovati roko; ritmično razgibana pesem
  3.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki
  4.      ritmotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki tvori, ustvarja ritem: ritmotvorne prvine
  5.      rítnica  -e ž () nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice
  6.      rítnik  -a m () 1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika 2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik 3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
  7.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek
  8.      ritornél  -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah
  9.      rítosnica  -e ž () nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
  10.      rítovina  -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine
  11.      rítovje  -a s (í) nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven
  12.      ríva  -e ž () knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark
  13.      riválinja  -e ž () knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja
  14.      rivalitéta  -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete ● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja
  15.      riválstvo  -a s () knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti
  16.      rívati  -am nedov. (í) star. riniti, porivati: rahlo ga je rival naprej rívati se gnesti se, prerivati se: kako smo se rivali
  17.      riviêra  -e [-vie- in -vje-] ž () knjiž. morska obala s kopališči, hoteli: kvarnerska riviera ∙ ogledati si francosko in italijansko Riviero obalo med Toulonom in La Spezio
  18.      riviêrski  -a -o [-vie- in -vje-] prid. () nanašajoč se na Riviero ali riviero: rivierski hoteli, parki
  19.      rizalít  -a m () arhit. po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe: pročelje gradu je na obeh straneh zaključeno z rizalitoma
  20.      rízičen  -čna -o prid. (í) publ. tvegan, nevaren: taka odločitev, specializacija je rizična / zvišan krvni pritisk spada med rizične faktorje faktorje, ki ogrožajo zdravjeekon. rizični sklad sklad, ki v gospodarskih organizacijah omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode; jur. rizična skupnost skupnost zavarovancev, ki so zavarovani za enake ali podobne nevarnosti
  21.      ríziko  -a m () 1. tveganje, nevarnost: sprejeti riziko; spodbujal jih je k drznemu dejanju in zamolčal riziko / uprizoritev tega dela za gledališče ni velik riziko / sodelovali so na svoj riziko odgovornostekspr. vzeti nase ves riziko sprejeti (vse) posledice svojega ali tujega dejanja, ravnanja 2. ekon. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju: veliki krediti so riziko za banko; zmanjšati riziko v proizvodnji / sklad rizika sklad, ki v gospodarskih organizacijah omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode // jur. možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči: zavarovati blago proti vsem rizikom; zavarovati za riziko smrti
  22.      rízling  -a m () poljud. kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga ♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem
  23.      ríža  -e ž () 1. teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: spuščati hlode po rižah; lesena riža / suha, vodna riža 2. nar. proga, črta: blago s širokimi rižami / delati z brano riže po njivi brazde, jarke; riža gozda pas; dolga riža ljudi vrstanar. pot so nadaljevali kar po rižah drčah
  24.      rížast 2 -a -o prid. () nar. progast, črtast: rižasta srajca
  25.      rížev  -a -o prid. () nanašajoč se na riž: riževa slama; riževo zrno / riževa moka; v japonskem okolju riževo vino, žganje / riževo polje ♦ gastr. rižev narastek

   31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA