Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (3.126-3.150)



  1.      memoaríst  -a m () knjiž. pisec spominov: ta memoarist ne poudarja lastnih zaslug / leposlovni memoarist
  2.      memoárski  -a -o prid. () nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela
  3.      menárha  -e ž () med. prvo (mesečno) perilo: dobiti menarho
  4.      mesár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač 2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar
  5.      mesaríca  -e ž (í) 1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica 2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla
  6.      mesaríja  -e ž () 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan
  7.      mesáriti  -im nedov.) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose // množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas ● žarg., šol. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval
  8.      mesárjenje  -a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje
  9.      mesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria
  10.      mesárstvo  -a s () 1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica 2. knjiž., redko mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo
  11.      mešétar  -ja m (ẹ̑) 1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednikekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij 2. nav. slabš. kupčevalec, prekupčevalec: blago naj dobi kupec neposredno, brez mešetarjev / konjski mešetar
  12.      mešétarica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: bila je znana branjevka in mešetarica
  13.      mešetaríja  -e ž () nav. slabš. 1. kupčevanje, prekupčevanje: ukvarjati se z mešetarijo 2. posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: dobiti plačilo za mešetarijo / ženitovanjske mešetarije
  14.      mešetarína  -e ž () plačilo za posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: ker mu je pomagal prodati konja, je dobil lepo mešetarino / ekspr. ob podpisu pogodbe mu je podjetje izplačalo lepo mešetarino
  15.      mešetáriti  -im nedov.) 1. posredovati pri sklepanju kupčij, pogodb: nista se mogla sporazumeti o ceni, čeprav so vsi v krčmi mešetarili; kadar mu mešetari ta človek, vedno dobro proda 2. pog. pogajati se za ceno: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti z branjevcem / mešetariti za ceno 3. raba peša kupčevati, prekupčevati: mešetariti s konji; pren., ekspr. z našo neodvisnostjo ne bo nihče mešetaril
  16.      mešetárjenje  -a s (á) glagolnik od mešetariti: za uspešno mešetarjenje je dobil lepo nagrado / po dolgem mešetarjenju so se pogodili / mešetarjenje s konji
  17.      mešétarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: podjetna, zgovorna mešetarka
  18.      mešétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo; mešetarsko vpitje / mešetarski posli
  19.      mešétarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mešetarjev: opustil je mešetarstvo in se oprijel dela na kmetiji
  20.      mešíčkar  -ja m () nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice in samice živijo v mešičku iz prsti, listja, Psychidae
  21.      metélčičar  -ja m (ẹ̄) lingv. pristaš metelčice: metelčičarji in dajnčičarji
  22.      metlár  -ja m (á) 1. izdelovalec metel: metlarji in krtačarji 2. nestrok. metlak
  23.      metlárstvo  -a s () obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva
  24.      metódičarka  -e ž (ọ́) strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo
  25.      metúljar  -ja m () kdor zbira metulje, navadno v študijske namene: bil je navdušen metuljar in hroščar

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA