Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (31.114-31.138)



  1.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misijejur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah
  2.      redeník  -a m (í) žarg., voj. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki; nabojnik: mitraljezec z redenikom čez prsi
  3.      redigírati  -am nedov. in dov. () 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik
  4.      redílen  -lna -o prid., redílnejši () 1. ki redi, debeli: redilna hrana; ta jed je preveč redilna 2. zastar. hranljiv: redilne snovi v sadju; mleko je zelo redilno
  5.      redílnost  -i ž () lastnost, značilnost redilnega: velika redilnost močnatih jedi / zastar. redilnost mleka hranljivost
  6.      redílo  -a s (í) 1. snov, hrana, ki redi, debeli: to je dobro redilo 2. zastar. hranilo: beljakovine, maščobe in druga redila
  7.      redíšče  -a s (í) zastar. gojišče: redišče fazanov
  8.      redítelj 1 -a m () 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: reditelji z rdečimi trakovi na rokavih so usmerjali množico; kinematografsko podjetje zaposli več rediteljev; reditelj na parkirnem prostoru, v gledališču // šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v razredu: reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred 2. zastar. organizator, vodja: reditelj maškarade, veselice / dvorni reditelj ceremoniar
  9.      redítelj 2 -a m () star. rednik, hranilec: reditelj družine / reditelj sirote rejnik / konjski reditelj konjerejec
  10.      redíteljica 2 -e ž () star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica
  11.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi ( í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
  12.      redíti 2 -ím nedov., rejèn in redèn ( í) zastar. razvrščati, razporejati: rediti kosce
  13.      redívo  -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo
  14.      rêdkev  -kve ž (é) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa: opleti, sejati redkev / naribati redkev / redkev v solati / črna redkev ♦ bot. njivska redkev rastlina z belimi ali rumenimi cveti in črtalastimi plodovi, Raphanus raphanistrum
  15.      redkocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima redke cvete: redkocvetni mandljevci ♦ bot. redkocvetna spominčica spominčica z nekaj cveti v socvetju, Myosotis sparsiflora
  16.      rédkokrat  prisl. (ẹ́) star. malokrat, malokdaj: redkokrat pride domov
  17.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
  18.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica
  19.      redník  -a m (í) kdor preživlja koga, skrbi za koga: biti edini rednik svoje matere; rednik družine / ekspr. Nil je bil rednik Egipta ∙ star. ni imel očeta, le rednika rejnikačeb. čebelja družina, ki oskrbuje dodane ličinke
  20.      redníštvo  -a s () preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta ∙ star. občina je podpirala redništvo rejništvo
  21.      rédos  -a m (ẹ̄) nar. vzhodnoštajersko reta
  22.      redoséja  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko reta: omlateno žito so čistili z redosejo ◊ agr. premikajoča se mreža pri vejalniku, kombajnu za čiščenje zrnja
  23.      redosléd  -a m (ẹ̑) zastar. vrstni red: redosled dogodkov
  24.      rédov  -a m (ẹ̑) zastar. navadni vojak: vojsko je služil kot redov
  25.      redóven 2 -vna -o prid. (ọ̄) zastar. reden, pravilen: redoven razvoj

   30.989 31.014 31.039 31.064 31.089 31.114 31.139 31.164 31.189 31.214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA