Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (30.951-30.975)



  1.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvarstar. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati
  2.      razuméven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. razumen, pameten: razumeven človek ∙ star. to je težko razumevno razumljivo razumévno prisl.: razumevno so se pogovorili
  3.      razumévnost  -i ž (ẹ́) star. razum, pamet: občudovali so fantovo razumevnost
  4.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši ( í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega
  5.      razúmnež  -a m () ekspr. razumen človek: igralec je ustvaril podobo izjemnega razumneža
  6.      razúmnik  -a m () knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa
  7.      razúmskost  -i ž () lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost
  8.      razústnost  -i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti
  9.      razuševáti  -újem nedov.) sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike
  10.      razušíti  -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil ( í; ū ) sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu
  11.      razváda  -e ž () slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade
  12.      razváditi  -im dov.) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev razvájen -a -o: razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena
  13.      razvájati  -am nedov. (ā) s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: starši razvajajo otroke; doma ga preveč razvajajo; rad se razvaja // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročati, da postane kdo še bolj zahteven: razvajati domače živali z dobro hrano
  14.      razvál  tudi razvàl -ála m (; á) 1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval 2. zastar. razvalina: na hribu je star razval
  15.      razvalíti  -ím dov., razválil ( í) 1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini 2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata razvalíti se slabš. zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila razvaljèn -êna -o: razvaljen človek; stolp je razvaljen
  16.      razváljati  -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo
  17.      razvalovíti  -ím dov., razvalóvil ( í) narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom // ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva razvalovljèn -êna -o: razvalovljeno morje
  18.      razvedrílo  -a s (í) kar dela koga vedrega, dobro razpoloženega: potreben je počitka in razvedrila; šport je njegovo najljubše razvedrilo; zdravo razvedrilo; brati za razvedrilo / publ. v kraju nimajo nobenega kulturnega razvedrila
  19.      razvedríti  -ím dov., razvédril; razvedrèn ( í) narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo ∙ ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena razvedríti se zvedriti se: nebo se je razvedrilo
  20.      razvejíti  -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil ( í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
  21.      razveljavítev  -tve ž () glagolnik od razveljaviti: razveljavitev določil, zakona / razveljavitev dogovora, odločbe / razveljavitev gola zaradi napake igralca
  22.      razveljávljati  -am nedov. (á) odvzemati veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljavljati predpise, zakone // razglašati za neveljavno: razveljavljati pogodbe; razveljavljati volitve; pren. življenje razveljavlja stare navade
  23.      razveselíti  -ím dov., razvesélil ( í) narediti, povzročiti, da postane kdo vesel: skušal jo je razveseliti; tvoje pismo me je razveselilo; z darilom ga je zelo razveselil / ekspr. pesem mu je razveselila srce razveselíti se postati vesel: novice se ni razveselil; prijatelja se je od srca razveselil / ekspr. ob teh besedah se mu je obraz razveselil razveseljèn -êna -o: razveseljeni prijatelji; bila je videti zelo razveseljena
  24.      razveseljeváti  -újem nedov.) delati, povzročati, da postane kdo vesel: razveseljevati otroke / ekspr. ptičje petje mu je razveseljevalo uho razveseljeváti se star. zabavati se: družba se je razveseljevala na vrtu razveseljujóč -a -e: razveseljujoče igre; srce razveseljujoče petje
  25.      razvêsti  -vêdem dov., razvêdel in razvédel razvêdla, stil. razvèl razvêla (é) 1. knjiž. razvezati, ločiti: razvesti zakon; starši so se razvedli 2. star. odvesti, odpeljati: razvesti lovce na stojišča

   30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA