Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (30.801-30.825)


  1.      razráščati se  -am se nedov. (á) 1. delati poganjke, veje: drevo se lepo razrašča; žito se bujno razrašča; vilasto se razraščati 2. rastoč prihajati na večjo površino: okrog hiše se razraščajo koprive / plesen se hitro razrašča 3. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: mesto se hitro razrašča / ta dejavnost se razrašča iz leta v leto b) po intenzivnosti: njen nemir se vedno bolj razrašča 4. v zvezi z v prehajati, razvijati se v to, kar izraža dopolnilo: grmi se razraščajo v živo mejo / gorovje se razrašča v več grebenov; naselje se razrašča v mesto ● ekspr. deklica se je že začela razraščati razvijati; ekspr. v njem se je razraščala užaljenost postajal je vedno bolj užaljen ♪
  2.      razráščenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razraščenega: starost in razraščenost dreves ♪
  3.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  4.      razrédba  -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
  5.      razrédčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva ♪
  6.      razredčeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) razredčilo: razredčevalec za barve ♪
  7.      razredčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razredčevati: razredčevanje barv; razredčevanje sadnega soka z vodo; zgoščevanje in razredčevanje ♪
  8.      razredčeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati bolj redko: razredčevati barve; razredčevati sadni sok z vodo ♪
  9.      razredčílo  -a s (í) sredstvo za razredčevanje: razredčiti lak z razredčilom; razredčilo za barve; topila in razredčila ♪
  10.      razredčína  -e ž (í) 1. kar je razredčeno: pripraviti razredčino mlečnega prahu v vodi / to škropivo se uporablja v veliki razredčini 2. fiz. območje v snovi, kjer je tlak manjši od povprečnega tlaka: razredčine in zgoščine ♪
  11.      razrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo razrédčiti se 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste ♪
  12.      razréditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) star. razredčiti: razrediti z vodo / razrediti gozd razréden in razréjen -a -o: razredene sadike ♪
  13.      razredíti  -ím dov., razrédil; razrejèn (ȋ í) zastar. razvrstiti, razporediti: vojake je razredil vzdolž zidu ♪
  14.      razrédnica  -e ž (ẹ̑) 1. šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; dnevnik: zapisati imena vseh manjkajočih učencev v razrednico 2. zastar. razredničarka: bila je razrednica tretjega razreda ♪
  15.      razrédnik  -a m (ẹ̑) učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom ♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti ♪
  16.      razreševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina ♪
  17.      razrešíti  in razréšiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti ♦ lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij ♪
  18.      razrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
  19.      razrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, podolgem; pren. reke so razrezale ravnino ♦ navt. razrezati ladjo za staro železo // narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo razrézan -a -o: razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke ♦ bot. dlanasto, pernato razrezani list ♪
  20.      razrezováti  -újem nedov. (á ȗ) z rezanjem delati kose, dele: mesarji razsekujejo in razrezujejo meso / razrezovati hlode razžagovati ♪
  21.      razríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem narediti, da kaj ni več skupaj: razrinil je kozarce na mizi, da je naredil prostor za steklenice / razriniti množico / sneg, zemljo so razrinili z buldožerjem ♪
  22.      razríti  -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ) narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo // narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki // poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz razrít -a -o: od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče ♪
  23.      razrívati  -am nedov. (í) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: divji prašiči jim razrivajo njive // delati rove, jarke, jame sploh: prvotni plug je zemljo samo razrival // delati škodo, uničevati: konji so s kopiti razrivali cesto 2. z rinjenjem delati, da kaj ni več skupaj: razrivati mize in stole; s komolci je razrival ljudi / buldožer je razrival sneg, zemljo ♪
  24.      razrováti  -rújem dov., razrovál (á ú) star. razriti: divji prašiči so razrovali zemljo razrován -a -o: razrovana cesta ♪
  25.      razrúšiti  -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje razrúšen -a -o: razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno ♪

   30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA