Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (30.689-30.713)



  1.      razpášnost  -i ž (ā) star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti
  2.      razpečáti  -ám dov.) 1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila 2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige ● zastar. vse blago so že razpečali razprodali
  3.      razpečátiti  -im dov.) narediti, da kaj preneha biti zapečateno: razpečatiti pismo
  4.      razpečávati  -am nedov. () 1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečavati ukradeno blago, mamila; razpečavati ilegalno literaturo 2. knjiž. razdeljevati, razpošiljati: razpečavati filme, knjige ● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali
  5.      razpečeválec  -lca [c] m () kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec
  6.      razpečeváti  -újem nedov.) razpečavati: razpečevati ponarejene bankovce, mamila
  7.      razpeháti  -ám [pǝh] dov.) ekspr. s silo, z močnimi sunki spraviti narazen: razpehala je radovedneže in se prerinila v sobo
  8.      razpeljáti  -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu 2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali 3. redko razvoziti: razpeljati blago po trgovinah razpelján -a -o: lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane
  9.      razpéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico razpéniti se 1. postati penast: voda se razpeni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda
  10.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd
  11.      razpéti  -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami 3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase ● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja razpéti se knjiž., s prislovnim določilom 1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica 2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak razpét -a -o: razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica ∙ knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij
  12.      razpéti se  -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó) nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli // izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost
  13.      razpetína  -e ž (í) knjiž. razpon: izmeriti razpetino; razpetina kril; velikost razpetine / majhna razpetina barvne skale / časovna razpetina ♦ grad. razpetina mostu razdalja med opornikoma
  14.      razpíhati  -am dov., tudi razpihájte; tudi razpihála (í) 1. s pihanjem povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: to je samo razpihalo njegovo jezo, strast 2. s pihanjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihal oblake; razpihati kosme vate po prostoru razpíhan -a -o: razpihana žerjavica
  15.      razpihávati  -am nedov. () razpihovati: razpihavati ogenj, žerjavico / veter je razpihaval požar razvnemal, širil / razpihavati sovraštvo / veter je razpihaval prah po cesti
  16.      razpíhniti  -em dov.) 1. s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihniti ogenj, žerjavico; pren., ekspr. razpihnil je sovraštvo med njima 2. s pihom povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihnil oblake
  17.      razpihováti  -újem nedov.) 1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: razpihovati ogenj, žerjavico // ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: razpihovati sovraštvo 2. s pihanjem povzročati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihoval seme
  18.      razpíranje  -a s () glagolnik od razpirati: razpiranje in upogibanje vej / škarje ob vsakem razpiranju zacvilijo / razpiranje črk, vrst
  19.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajenajur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado
  20.      razplahníti  in razpláhniti -em dov. ( á) knjiž., redko uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo
  21.      razplájhati  -am dov. () nar. razburkati, razpljuskati: veter je razplajhal morje / razplajhati vodo v vedru
  22.      razplamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameneti ogenj; bakle so se razplamenele; pren. njegove strasti so se razplamenele razplamenèl in razplamenél -éla -o: razplamenela ljubezen
  23.      razplameníti  -ím dov., razplaménil ( í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameniti ogenj; drva so se razplamenila; pren. te besede so razplamenile njegovo ljubezen do domovine
  24.      razplamtéti  -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast
  25.      razplamtévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamteval ogenj; po hribu so se razplamtevali kresovi; pren. s tem so razplamtevali sovraštvo med narodi

   30.564 30.589 30.614 30.639 30.664 30.689 30.714 30.739 30.764 30.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA