Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (30.651-30.675)


  1.      razmréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine ♪
  2.      razmŕšiti  -im dov. (ŕ r̄) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado razmŕšen -a -o: razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada ♪
  3.      razmŕviti  -im dov. (ŕ ȓ) narediti iz česa majhne, drobne dele; razdrobiti: razmrviti cigaro razmŕvljen -a -o: razmrvljena skuta ♪
  4.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi ♪
  5.      raznétiti  -im, tudi raznetíti in raznétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) narediti, povzročiti, da kaj začne močneje goreti: raznetiti ogenj; pren. skušal je raznetiti njeno ljubezen ♪
  6.      razno...  ali rázno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na razen prid.: raznobarven, raznoglasen, raznopolt, raznovrstnost ♪
  7.      raznočásnost  -i ž (á) knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času: raznočasnost dogodkov ♪
  8.      raznolíčje  -a s (ȋ) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: presenetilo ga je raznoličje vsega, kar je videl; doseči harmonijo v raznoličju ♪
  9.      raznolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnost ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike ♪
  10.      raznolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost raznolikega: raznolikost kapnikov 2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine ♪
  11.      raznoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo // knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna ♪
  12.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnost ◊ zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija ♪
  13.      raznosíti  -nósim dov., raznóšen (ȋ ọ́) z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznositi pisma / ptice raznosijo seme po gozdu ♪
  14.      raznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupaj ♦ vet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami ♪
  15.      raznožíti  -ím dov., raznóžil (ȋ í) šport. dati obe nogi hkrati narazen: raznožiti med skokom raznožèn -êna -o: raznožene noge ♪
  16.      raznóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja z raznoženimi nogami: narediti raznožko ♪
  17.      razodênje  -a s (é) zastar. razodetje: razodenje skrivnosti ♪
  18.      razodéti  -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet ♪
  19.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešen ♦ rel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma ♪
  20.      rázor  -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪
  21.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
  22.      razorávati  -am nedov. (ȃ) 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo ♪
  23.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪
  24.      rázovka  -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo ♪
  25.      razovníca  -e ž (í) nar. red ž: arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah po senožetih (C. Kosmač) ♪

   30.526 30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA