Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (3.064-3.088) 
- martinováti -újem nedov. (á ȗ) etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo: danes martinujemo ♪
- martínovka -e ž (ȋ) metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek: napolniti martinovko ♪
- martínovo -ega s (í) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Martina 11. novembra: praznovati martinovo ♪
- martínski -a -o prid. (ȋ) metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki ♪
- martínščak -a m (ȋ) 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak ♪
- martírij -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij ♪
- martirológij -a m (ọ́) rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja ♪
- martolóz -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz ♪
- mártra -e ž (ȃ) star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa ♪
- mártrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: v internaciji so nas zelo martrali / kaj martraš konje / ne martraj se tako z delom / vsi se moramo martrati ● nižje pog. to ga že dolgo martra to bi že dolgo rad dobil, izvedel, spoznal ♪
- mártrnica -e ž (ȃ) 1. zastar. mučenka: priporočiti se martrnikom in martrnicam 2. nar. mučilnica: sesti na martrnico ♪
- mártrnik -a m (ȃ) 1. zastar. mučenec: priporočiti se martrnikom 2. nar. mučenik, trpin: on je samo ubog martrnik 3. nar. mučitelj: živinski martrnik 4. nar. koroško pijača iz že nekoliko otisnjenih sadnih tropin: sod martrnika ♪
- màrveč in márveč vez. (ȁ; ȃ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši ♪
- márvin -a m (ȃ) zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom ♪
- márža -e ž (ȃ) trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže ♪
- másarikovec -vca m (ȃ) pristaš Masarykovih filozofskih in socialnih nazorov: slovenski masarikovci ♪
- máslar -ja m (ȃ) nar. dolenjsko počasen, okoren človek: ta je tak maslar, da ne pride nikamor ♪
- maslár tudi máslar -ja m (á; ȃ) kdor izdeluje maslo: priročnik za maslarje in sirarje ♪
- masláriti 1 -im nedov. (á ȃ) izdelovati maslo: maslaril je za trg ♪
- masláriti 2 -im nedov. (á ȃ) nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi: toliko je dela, on pa maslari okrog hiše / kod si pa maslaril hodil ♪
- maslárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje masla: delati v maslarni ♪
- maslárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla: razvoj, tehnologija maslarstva ♪
- mášar -ja m (ȃ) nar. obiskovalec maše: zgodnji, zakasneli mašarji; gruča mašarjev ♪
- máškara -e ž (á) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: maškare hodijo po vasi; obleka za maškare; bil je oblečen, kot bi se napravil za maškare / pustne, ženitovanjske maškare / pog. iti v maškare 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista maškara ♪
- maškaráda -e ž (ȃ) nastop maškar: prirejati maškarade; pustna maškarada; obleke za maškarado; pren., slabš. takih maškarad, kot je bila ta proslava, nimam rad ♪
2.939 2.964 2.989 3.014 3.039 3.064 3.089 3.114 3.139 3.164 
