Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (30.364-30.388)


  1.      razcvítati se  -am se nedov. (ȋ) star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost ♪
  2.      razčêhniti  -em in razčehníti -čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. 1. razklati, preklati: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil 2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti ♪
  3.      razčemeríti  -ím dov., tudi razčeméril (ȋ í) nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril; mati se je zelo razčemerila ♪
  4.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  5.      razčesáti  -čéšem dov., razčêši razčešíte; razčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem narediti, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesati brado; razčesati si lase / razčesati otroka; zvečer se je dobro razčesala / razčesati s krtačo, z glavnikom / redko razčesati na prečo počesati na prečo 2. s česanjem narediti, da kaj ne obstaja več: razčesati kite; razčesala si je pričesko 3. ekspr. sunkovito raztrgati v trakove, pramene: razčesati papir / pri plezanju sem si razčesal hlače razčesán -a -o: razčesani lasje; od burje razčesana drevesa ♪
  6.      razčesávati  -am nedov. (ȃ) 1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo 2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju 3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose ♪
  7.      razčêsniti  -em in razčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje ● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razčesneš sploh ne; ekspr. skoraj razčesnil se je od jeze bil je zelo jezen razčêsnjen in razčésnjen -a -o: razčesnjeno deblo ♪
  8.      razčetŕtiti  -im dov. (r̄ ȓ) 1. razkosati zaklano žival na četrti: razčetrtiti vola ∙ knjiž. razčetrtiti pomarančo razdeliti jo na štiri dele 2. zastar. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa; razčetveriti: uporne kmete so razčetrtili ♪
  9.      razčetvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril 2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili razčetvérjen -a -o: razčetverjena ovca ♪
  10.      razčetvóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. razčetveriti: razčetvoriti zaklano tele / upornike so mučili in nato razčetvorili ♪
  11.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  12.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  13.      razčlénjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika ♪
  14.      razčlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino // delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti ∙ pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati razčlenjujóč -a -e: površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek ♪
  15.      razčúpati  -am dov. (ȗ) nar. raztrgati: volk je razčupal ovci kožuh ♪
  16.      razčustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
  17.      razčvekáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala razčvekáti se razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh ♪
  18.      razdájanje  -a s (ȃ) glagolnik od razdajati: razdajanje denarja / razdajanje življenjskih moči ♪
  19.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
  20.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
  21.      razdaníti se  -ím se dov., razdánil se (ȋ í) nav. 3. os., zastar. zdaniti se: ko se je razdanilo, je vstala ♪
  22.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  23.      razdedíčiti  -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer ♪
  24.      razdejánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered ♪
  25.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪

   30.239 30.264 30.289 30.314 30.339 30.364 30.389 30.414 30.439 30.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA