Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.989-3.013)



  1.      marmorácija  -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
  2.      mármorast  -a -o prid. (á) tak kot pri marmorju: marmorast vzorec
  3.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota
  4.      marmorírati  -am nedov. in dov. () z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev marmoríran -a -o: marmorirana talna obloga; marmorirane platnice ♦ agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju
  5.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik
  6.      mármornast  -a -o prid. (á) redko marmoren, marmornat: marmornasti stebri
  7.      mármornat  -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče // tak kot pri marmorju: marmornata belina
  8.      marmótica  -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
  9.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
  10.      márnjati  -am nedov.) 1. redko govoričiti: marnjali so brez konca in kraja / kaj boš zdaj marnjal 2. nar. koroško govoriti, pripovedovati: marnja po domače / marnjati o čem / marnjati s kom
  11.      márnost  -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti
  12.      maród  prid. neskl. (ọ̑) nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni
  13.      maróden  -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden
  14.      marodêr  -ja m () nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar
  15.      marodêrstvo  -a s () nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
  16.      marodíranje  -a s () glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa
  17.      marodírati  -am nedov. () nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral
  18.      márof  -a m (ā) nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec
  19.      márofski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na marof: marofska družina; sam.: marofski že sejejo
  20.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa
  21.      maróga 2 -e ž (ọ̑) nar. marogasta krava: sivke in maroge
  22.      marógast  -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge
  23.      marógati  -am nedov. (ọ̄) knjiž., redko delati maroge: modro nebo so včasih marogali oblaki; luč je marogala pločnike
  24.      marógica  -e ž (ọ́) manjšalnica od maroga1: psiček ima na glavi črno marogico / v čistem zraku so bili metulji kakor marogice
  25.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga

   2.864 2.889 2.914 2.939 2.964 2.989 3.014 3.039 3.064 3.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA