Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (29.801-29.825) 
- prótimática -e ž (ọ̑-ā) teh. matica, s katero se privije glavna matica: zavarovati vijak s protimatico ♪
- protín -a m (ȋ) med. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline: muči ga protin; imeti protin; napad protina ♪
- prótinacionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) protinaroden: protinacionalna politika ♪
- prótinapóleonski tudi prótinapoleónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ọ̑) ki je proti Napoleonu: zagovarjati protinapoleonsko politiko / protinapoleonske vojne ♪
- prótinatúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna ♪
- prótiofenzíva -e ž (ọ̑-ȋ) ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo: partizani so začeli protiofenzivo / preiti v protiofenzivo ♪
- prótiplínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki varuje pred (strupenimi) plini: protiplinsko zaklonišče / protiplinska maska plinska maska ♪
- prótipostáven -vna -o prid. (ọ̑-á) star. protizakonit: protipostavna odločba ♪
- prótipostávljanje -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti ♪
- prótiprášen -šna -o prid. (ọ̑-ā) ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest ♪
- protiréčje -a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami ♪
- protislóvje -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
- protislóvnost -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu ♪
- prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
- prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
- protíst -a m (ȋ) nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov ♪
- prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti ♪
- prótistrúja -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
- prótisvetlôba -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja ♪
- prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja ♪
- prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke ♪
- prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki ∙ knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet ♪
- prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
- protíti -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
- prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
29.676 29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901