Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.976-3.000)



  1.      markizét  -a m (ẹ̑) tekst. tanka prozorna tkanina v sukljani vezavi za zavese in ženske bluze: bluza iz markizeta
  2.      marksíst  -a m () pristaš marksizma: biti dosleden marksist; znanstvena dela marksistov / ekspr. vulgarni marksist kdor poenostavlja marksizem
  3.      marksístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
  4.      marksístično-leninístičen  -čna -o prid. (í-í) nanašajoč se na marksizem-leninizem: marksistično-leninistična metoda; marksistično-leninistično razlaganje pojavov / marksistično-leninistični nauk
  5.      marksístka  -e ž () ženska oblika od marksist
  6.      marksízem  -zma m () filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma ♦ šol. samoupravljanje s temelji marksizma
  7.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (-) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma
  8.      marksologíja  -e ž () raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo
  9.      marljív  -a -o prid., marljívejši ( í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela marljívo prisl.: marljivo delati, se učiti
  10.      marljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost marljivega človeka: učenca spodbujati k marljivosti
  11.      marmeláda  -e ž () razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
  12.      marmeláden  -dna -o prid. () nanašajoč se na marmelado: marmeladni kozarci ♦ gastr. marmeladni nadev
  13.      mármor  -ja m (á) kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu: lomiti, pridobivati marmor; izklesati kip iz marmorja; sedel je mirno, kot bi bil iz marmorja / obložiti steno z marmorjem / beli, črni, žilnati marmor; kararski, podpeški marmor ♦ petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn kalcita in dolomita
  14.      marmorácija  -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve
  15.      mármorast  -a -o prid. (á) tak kot pri marmorju: marmorast vzorec
  16.      mármoren  -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota
  17.      marmorírati  -am nedov. in dov. () z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev marmoríran -a -o: marmorirana talna obloga; marmorirane platnice ♦ agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju
  18.      mármorjev  -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik
  19.      mármornast  -a -o prid. (á) redko marmoren, marmornat: marmornasti stebri
  20.      mármornat  -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče // tak kot pri marmorju: marmornata belina
  21.      marmótica  -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
  22.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
  23.      márnjati  -am nedov.) 1. redko govoričiti: marnjali so brez konca in kraja / kaj boš zdaj marnjal 2. nar. koroško govoriti, pripovedovati: marnja po domače / marnjati o čem / marnjati s kom
  24.      márnost  -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti
  25.      maród  prid. neskl. (ọ̑) nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA