Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (29.564-29.588)
- prižéti -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ ȅ, á) stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil prižét -a -o: biti prižet h komu; skrival se je, prižet ob drevo ♪
- prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ) 1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd // narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; žarg. prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči ♦ avt. prižgati meglenke 2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor 3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo ● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje;
ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji prižgán -a -o: pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed ♪
- prižíg -a m (ȋ) glagolnik od prižgati: prižig cigarete; prižig luči ♪
- prižigálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prižiga: prižigalni plamen / prižigalna vrvica vžigalna vrvica ◊ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči ♪
- prižigálnik -a m (ȃ) priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom ♪
- prižígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je // delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde 2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor ● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati ♪
- pŕleščina -e ž (ȓ) prleško narečje: poslušati prleščino / govoriti v prleščini ♪
- pŕleški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Prleke ali Prlekijo: prleški kmetje / prleško narečje ♦ gastr. prleška gibanica gibanica s skutnim nadevom ♪
- pŕnja -e ž (r̄) nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje ♪
- próba -e ž (ọ̑) nižje pog. 1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo 2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi ● zastar. proba za koncert vaja ♪
- próbkov -a -o prid. (ọ̑) zastar. plutovinast: probkovi zamaški ♪
- probkovína -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine ♪
- problém -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim
problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar ◊ mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem ♪
- problemátičen -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano 2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen ♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami problemátično prisl.: odločili so se zelo problematično ♪
- problemátika -e ž (á) navadno s prilastkom problemi v celoti: poznati sodobno filozofsko, jezikoslovno problematiko / družbene, gospodarske problematike ni mogoče reševati samo z besedami; problematika izvoza / publ. roman prikazuje vsakdanjo problematiko malega človeka ♪
- problematizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale problematizíran -a -o: življenje samo je problematizirano ♪
- probúja -e ž (ȗ) zastar. prebuja: narodna probuja ♪
- probújati -am nedov. (ú) zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje probujajóč -a -e: probujajoči se narodi ♪
- procájna -e ž (ȃ) nar. košara, cajna: nesti v procajni ♪
- procedúra -e ž (ȗ) knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov // ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura ♪
- procedurálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje ♪
- procènt -ênta in -énta m (ȅ ē; ȅ ẹ̄) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente // ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi 2. mn., žarg. provizija: dobiti, izgovoriti si procente ♪
- procênten in procénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na procent: procentni odnos med proizvodnjo in izvozom / piše se narazen ali skupaj koliko procenten in kolikoprocenten / s števnikom 6-procentne obresti ♦ mat. procentni račun račun, ki obravnava procente ♪
- procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju 2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces 3. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek:
obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / sodni proces ● publ. monstre proces s številnimi obtoženci; publ. politični proces zaradi političnih razlogov ◊ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
- prócka -e ž (ọ̑) nar. dolenjsko košara, cajna: plesti procke / nabrati procko krompirja ♪
29.439 29.464 29.489 29.514 29.539 29.564 29.589 29.614 29.639 29.664