Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (29.401-29.425)


  1.      pristávek  -vka m (ȃ) 1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo 2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek tovariš; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek 3. lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek ♪
  2.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  3.      pristávljati  -am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem ● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  4.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega ♪
  5.      pristójati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev ♪
  6.      pristójbina  in pristojbína -e ž (ọ̑; í) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino ♪
  7.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  8.      pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno ♪
  9.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ ♪
  10.      pristójnost 2 -i ž (ọ́) zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti ♪
  11.      pristókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) stokajoč priti: bolnik je ob palici pristokal v čakalnico ∙ ekspr. spet je pristokal prišel tožit, tarnat ♪
  12.      pristòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. dostop: a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja ♦ alp. pot, plezalna smer v hribih b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig 2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja 3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi ♪
  13.      pristopíti  in pristópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti h komu: pristopila je in mu skušala pomagati; pristopil je, da bi ga vprašal; hitro, tiho pristopiti; pristopiti od strani, od zadaj / pristopil je k mizi, oknu stopil; ves nesrečen je pristopil k njemu ♦ alp. pristopiti na vrh priti, priplezati nanj po kaki poti ali plezalni smeri 2. postati član česa: pristopiti k napredni stranki; pristopiti k zadrugi / pristopil je k partizanom šel je 3. publ., v zvezi s k lotiti se česa, začeti kaj: resno je pristopil k delu; pristopiti h gradnji / pristopil je k vprašanju začel ga je reševati ● nar. če ne boste zmogli sami, bomo pa še mi pristopili prišli pomagat ♪
  14.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  15.      prístovati  -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ) zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi ● zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh ♪
  16.      pristrádati  -am dov. (á) nav. ekspr. s stradanjem priti do česa: pristradal je toliko, da je lahko odplačal dolg; prigaral in pristradal si je hišo / pristradati si vitkost pristrádan -a -o: pristradan denar; pristradano premoženje ♪
  17.      prístrah  -a m (í) nar. koroško strah, bojazen: v njem je oživel pristrah pred kačo ♪
  18.      pristrástje  -a s (ȃ) knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike ● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast ♪
  19.      pristréšek  -ška m (ẹ̑) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku ♪
  20.      pristròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj ♪
  21.      pristúditi  -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo ♪
  22.      pristujèn  -êna -o prid. (ȅ é) nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje ♪
  23.      pristujênost  -i ž (é) nar. neprijetnost, zoprnost: to dela iz dolgočasja in pristujenosti ♪
  24.      prisukljáti se  -ám se dov. (á ȃ) 1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke 2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica ♪
  25.      prisušíti se  -ím se dov., prisúšil se (ȋ í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn -êna -o: sledovi prisušene krvi ♪

   29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476 29.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA