Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (29.376-29.400)


  1.      prisôten  -tna -o prid. (ó) ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni delegati so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element ● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali prisôtni -a -o sam.: zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale ♪
  2.      prisôtnik  -a m (ó) zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov ♪
  3.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  4.      prispévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov ∙ publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali ♪
  5.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  6.      prispéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje ♪
  7.      prispodábljanje  -a s (á) glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh ♪
  8.      prispodábljati  -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja ♪
  9.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  10.      prispodóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje prispodóbno prisl.: to je mislil le prispodobno; tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno ♪
  11.      prispodóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti ● star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo prispodóbljen -a -o: v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči ♪
  12.      prisposóbiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram prisposóbljen -a -o: okolju prisposobljena rastlina ♪
  13.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  14.      pristája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje ♪
  15.      pristájanje  -a s (ā) glagolnik od pristajati1: a) pristajanje ladij b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; nestrok. slepo pristajanje instrumentalno pristajanje ♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti c) pristajanje na načela ♪
  16.      pristájati 2 -am nedov. (ā) povzročati ugoden estetski učinek: kratki lasje ji pristajajo; modra obleka mu zelo pristaja / ta barva dobro pristaja lasem, obrazu, redko k lasem, k obrazu // biti primeren, ustrezen za koga: vloga starke ji ne pristaja; to ime mu zelo pristaja / tako vedenje ne pristaja fantu se ne spodobi ♪
  17.      pristájen  -jna -o prid. (ȃ) zastar. pristajalen: čiščenje pristajnih stez ♪
  18.      pristán  -a m (ȃ) knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan ∙ ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila ♦ navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu ♪
  19.      pristánek  -nka m (ȃ) 1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek 2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni ∙ mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje ♦ aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta 3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez očetovega pristanka ♪
  20.      pristaníšče  -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
  21.      pristáš  -a m (á) kdor ima pozitiven odnos do česa, soglaša s čim: pridobivati nove pristaše; bil je pristaš Osvobodilne fronte, marksizma; pristaši stranke / ekspr. ta priprava je dobila dosti vnetih pristašev dosti ljudi jo priporoča ♪
  22.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  23.      pristáti  -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í) navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji njenim lasem, redko k njenim lasem // biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi ● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh ♪
  24.      pristàv  -áva m (ȁ á) nekdaj 1. pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu: gozdarski, sodni pristav 2. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: bil je pristav na grofovem veleposestvu ♪
  25.      pristáva  -e ž (ȃ) nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini: živel je na pristavi; grad s pristavo / grajska pristava ♪

   29.251 29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451 29.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA