Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (29.364-29.388)


  1.      prismodíti  -ím dov., prismódil (ȋ í) pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje: prismoditi kašo, meso; mleko se je prismodilo / prismodila si je lase osmodila ● ekspr. prismodil mu je klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismodil ga je po glavi udaril prismojèn -êna -o: prismojeno meso; sam.: okus po prismojenem; prim. prismojen ♪
  2.      prismodováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati prismodováti se knjiž. šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se ♪
  3.      prismójenost  -i ž (ọ́) ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja ♪
  4.      prismolíti  -ím dov., prismólil (ȋ í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično ● ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta ♪
  5.      prismúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel ♪
  6.      prismúk  -a m (ȗ) ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni ♪
  7.      prismúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir ● nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti prismúkniti se nar. priliznjeno se stisniti: otrok se je prismuknil k materi ♪
  8.      prismúknjen  -a -o prid. (ȗ) ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena prismúknjeno prisl.: prismuknjeno govoriti, vesti se ♪
  9.      prisodíti  in prisóditi -im dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno ♪
  10.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja ♪
  11.      prisolíti  -ím dov., prisólil (ȋ í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga ♪
  12.      prisostvováti  -újem nedov. (á ȗ) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga ♪
  13.      prisôten  -tna -o prid. (ó) ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni delegati so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element ● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali prisôtni -a -o sam.: zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale ♪
  14.      prisôtnik  -a m (ó) zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov ♪
  15.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  16.      prispévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov ∙ publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali ♪
  17.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  18.      prispéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje ♪
  19.      prispodábljanje  -a s (á) glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh ♪
  20.      prispodábljati  -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja ♪
  21.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  22.      prispodóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje prispodóbno prisl.: to je mislil le prispodobno; tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno ♪
  23.      prispodóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti ● star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo prispodóbljen -a -o: v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči ♪
  24.      prisposóbiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram prisposóbljen -a -o: okolju prisposobljena rastlina ♪
  25.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪

   29.239 29.264 29.289 29.314 29.339 29.364 29.389 29.414 29.439 29.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA