Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.864-2.888)



  1.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek
  2.      malárija  -e ž (á) bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije ♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni
  3.      malaríja  -e ž () žarg. slikarstvo: zanimati se za malarijo / pokazal mu je svojo najnovejšo malarijo slike, sliko
  4.      malárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični
  5.      malárik  -a m (á) med. kdor ima malarijo: zdravljenje malarikov
  6.      malarín  -a m () enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista: klestiti veje z malarinom
  7.      málhar  -ja [h] m () ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar // berač, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč
  8.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji
  9.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  10.      malomárnež  -a m () ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
  11.      malomárnica  -e ž () ekspr. malomarna ženska
  12.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti
  13.      malovár  -ja m (ā) nar. zahodno kdor pomaga zidarju: najeti je bilo treba več malovarjev
  14.      máltar  -ja [t in lt] m () redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje
  15.      maltárka  -e [tudi t] ž () posoda za malto: zajeti iz maltarke
  16.      mamílar  -ja m () kdor uživa mamila iz bolezenske sle; narkoman: zdravljenje mamilarjev
  17.      mandarín  -a m () v stari Kitajski višji državni uradnik: pripeljali so ga pred mandarina; mandarin najvišje stopnje
  18.      mandarína  -e ž () južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin; mandarine in pomaranče
  19.      mandarínka  -e ž () zool. raca z velikim pisanim perjem na glavi, ki živi v vzhodni Aziji, Aix galericulata: živalski vrt je nabavil mandarinko
  20.      mandarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na mandarine: mandarinski plašč / delati kaj z mandarinskim mirom
  21.      mandatár  -ja m (ā) kdor dobi mandat: mandatar za sklenitev pogodbe / mandatar za sestavo vlade
  22.      mandrijár  -ja m (ā) nar. primorsko lastnik mandrije: mandrijarji prodajajo na trgu zelenjavo
  23.      mansárda  -e ž () podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho
  24.      mansárden  -dna -o prid. () podstrešen: mansardna soba; mansardno stanovanje ◊ grad. mansardna streha streha, katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol; mansardno okno okno v delu strehe, zlomljenem pod topim kotom navzdol; mansardno stanovanje stanovanje, urejeno neposredno pod mansardno streho
  25.      már  -a m () 1. v povedno-prislovni rabi izraža skrb, ukvarjanje s čim: pohajkuje, otroci pa ji niso mar; služba mu je malo mar; star.: našim prednikom pomorstvo ni bilo na mar; naše ponudbe ni jemal v mar; okrožnice nima nihče za mar; nižje pog., ekspr. kmetija mu je figo mar // ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: mar mi je, naj reče, kar hoče; ni mu mar, kaj ljudje mislijo ∙ ekspr. da bi koga vprašal za svet, mu še na mar ne pride izraža močno zanikanje 2. zastar. skrbnost, vnema: delo je opravil z njemu lastnim marom

   2.739 2.764 2.789 2.814 2.839 2.864 2.889 2.914 2.939 2.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA