Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.851-2.875)



  1.      maharádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže
  2.      maharáni  ž neskl. () v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani
  3.      majáriti  -im nedov.) nar. gorenjsko planšariti: tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah
  4.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico
  5.      majarónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimbagastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu
  6.      mákar  prisl. () zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če
  7.      makarón  -a m (ọ̑) nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata // pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši — špagete ali polžke
  8.      makarónar  -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje
  9.      makarónov  -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki
  10.      makarónski  -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni
  11.      makarónščina  -e ž (ọ̑) slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini // italijanščina
  12.      makartízem  -zma m () publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike: odpor proti makartizmu
  13.      málar  -ja m () žarg. slikar: znan malarpog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus // nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe
  14.      maláričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek
  15.      malárija  -e ž (á) bolezen z občasnimi napadi mrzlice: prenašati malarijo; zdraviti malarijo s kininom; oboleti za malarijo; povzročitelji malarije ♦ med. tropska malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; (malarija) kvartana z napadi na štiri dni; (malarija) terciana z napadi na tri dni
  16.      malaríja  -e ž () žarg. slikarstvo: zanimati se za malarijo / pokazal mu je svojo najnovejšo malarijo slike, sliko
  17.      malárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malarijski komar / malarijsko močvirje / malarijski napadi malarični
  18.      malárik  -a m (á) med. kdor ima malarijo: zdravljenje malarikov
  19.      malarín  -a m () enoročna sekira s podaljšanim sprednjim delom lista: klestiti veje z malarinom
  20.      málhar  -ja [h] m () ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar // berač, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč
  21.      maločlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji
  22.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  23.      malomárnež  -a m () ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
  24.      malomárnica  -e ž () ekspr. malomarna ženska
  25.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA