Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.839-2.863)



  1.      madžáriti  -im nedov.) madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem
  2.      madžarizácija  -e ž (á) glagolnik od madžarizirati: nasilna madžarizacija
  3.      madžarízem  -zma m () lingv. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju
  4.      madžarizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo
  5.      madžarón  -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke
  6.      madžarónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na madžarone: madžaronska miselnost / madžaronska stranka
  7.      madžarónstvo  -a s (ọ̑) slabš. madžaronska miselnost: očitali so mu madžaronstvo / politični boj z madžaronstvom
  8.      madžárski  -a -o prid. () nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja ♦ vet. madžarski ovčar; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem
  9.      madžárstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo
  10.      madžárščina  -e ž () madžarski jezik: dobro obvlada madžarščino
  11.      magári  prisl. () pog., ekspr. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magar2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet«
  12.      mágna kárta  mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (-) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta
  13.      maharádža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže
  14.      maharáni  ž neskl. () v Indiji žena maharadže: nakit bogate maharani
  15.      majáriti  -im nedov.) nar. gorenjsko planšariti: tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah
  16.      majarón  -a m (ọ̑) začimbna rastlina z majhnimi okroglimi listi in močnim vonjem: sejati majaron; vejica majarona / jedi dodati majarona majaronove liste, majaronovo vejico
  17.      majarónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na majaron: majaronovi listi / piti majaronov čaj; majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimbagastr. majaronovo meso jed iz koščkov mesa, dušenega v omaki, ki ima močen okus po majaronu
  18.      mákar  prisl. () zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če
  19.      makarón  -a m (ọ̑) nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata // pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši — špagete ali polžke
  20.      makarónar  -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje
  21.      makarónov  -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki
  22.      makarónski  -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni
  23.      makarónščina  -e ž (ọ̑) slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini // italijanščina
  24.      makartízem  -zma m () publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike: odpor proti makartizmu
  25.      málar  -ja m () žarg. slikar: znan malarpog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus // nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe

   2.714 2.739 2.764 2.789 2.814 2.839 2.864 2.889 2.914 2.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA