Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (28.351-28.375)


  1.      preračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od preračunavati: potrebno je kontroliranje in preračunavanje / preračunavanje dinarjev v šilinge ♦ ekon. kalkulacija ♪
  2.      preračunávati  -am nedov. (ȃ) 1. opravljati potrebne računske operacije: medtem ko je on še enkrat vse preračunaval, so drugi odšli // s ponovnim računanjem preverjati: preračunaval je račune, ker končni rezultat ni bil pravilen 2. v zvezi z na z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunavati jugoslovansko letno porabo mleka na eno družino // v zvezi z v z računanjem ugotavljati določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunavati dinarje v lire; preračunavati milje v kilometre / preračunavati cene v dolarje 3. z računanjem ugotavljati, določati kaj sploh: preračunaval je, koliko denarja mu bo ostalo do konca meseca / z očmi preračunavati razdaljo ♪
  3.      preračúniti  -im dov. (ū ȗ) zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti preračúnjen -a -o: preračunjena vrednost; vse je imel preračunjeno ∙ zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv ♪
  4.      preračúnjenost  -i ž (ȗ) zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja ∙ zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti ♪
  5.      preračunljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine 2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje ♪
  6.      prêrafaelít  -a m (ȇ-ȋ) um. predstavnik umetnostne smeri v angleškem slikarstvu sredi 19. stoletja, ki ima za vzor nekatere italijanske umetnike pred Rafaelom: umetnostni nazori prerafaelitov; nazarenci in prerafaeliti / občudovati prerafaelite dela teh predstavnikov ♪
  7.      prêrafaelítski  -a -o prid. (ȇ-ȋ) nanašajoč se na prerafaelite: prerafaelitska umetnost / prerafaelitski slikarji ♪
  8.      prerahljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da postane kaj rahlo, manj sprijeto: prerahljati slamo, zemljo / prerahljati blazino ● ekspr. vožnja z avtomobilom ga je prerahljala pretresla; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu prerahljal kosti bi ga zelo pretepel prerahlján -a -o: prerahljana zemlja ♪
  9.      prerájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da postaja kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: te ideje prerajajo društvo; pomlad preraja zemljo; dežela se preraja prerajajóč -a -e: vse prerajajoča ljubezen; ni se mogel nagledati prerajajoče se narave ♪
  10.      preráščanje  -a s (á) glagolnik od preraščati: preprečiti divje preraščanje njiv; preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi / človekova želja po preraščanju samega sebe / preraščanje kapitalizma v socializem; preraščanje partizanskih odredov v redno vojsko ♪
  11.      preráščati  -am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati ∙ publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo ♪
  12.      prerazdelíti  -ím dov., prerazdélil (ȋ í) na novo razdeliti: prerazdeliti denar, dohodek, prispevke ♪
  13.      prerázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. zelo različen, mnogovrsten: cvetje preraznih oblik in barv ♪
  14.      prerazvít  -a -o prid. (ȋ) preveč razvit: posledice prerazvite civilizacije; ta otrok je duševno, telesno prerazvit za svojo starost ♪
  15.      prerêči  -rêčem dov., prerêci prerecíte; prerékel prerêkla (é) ekspr., z dajalnikom reči, izreči očitke, psovke: kaj vse je prerekla sosedi; vse sem mu prerekel, kar mi je prišlo na misel zelo sem ga ozmerjal, oštel ● star. kar stori, mu prerečejo negativno ocenijo; zastar. slab človek je, ki danes prereče, kar je včeraj rekel prekliče, zanika ♪
  16.      prerédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z redčenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: preredčiti korenje; spomladi je treba pregosto rastoče rože preredčiti / preredčiti gozd prerédčen -a -o: preredčene rastline je še okopal ♪
  17.      prerèk  -éka m (ȅ ẹ́) star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde ♪
  18.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  19.      prerés  prisl. (ẹ̑) ekspr., v povedni rabi, navadno okrepljen izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi: le preres je, da si tam sodniki razlagajo zakone po svoje; kar praviš, je res, še preres ♪
  20.      prerésen  -sna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno ♪
  21.      prerešetáti  -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil 4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo ● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali prerešetán -a -o: od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel ♪
  22.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  23.      prerèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu ♦ geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo 2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega 3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala ♪
  24.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  25.      prerézavka  in prerezávka -e ž (ẹ́; ȃ) nar. trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni ♪

   28.226 28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426 28.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA