Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (28.201-28.225)



  1.      preobkládati  -am nedov. () 1. ekspr. delati, da je kdo v preveliki meri deležen česa: preobkladati koga z delom 2. raba peša preoblagati: ne preobkladajte zidov z marmorjem
  2.      preobláčiti  -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče ● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi
  3.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena
  4.      preoblíčiti  -im dov.) star. preoblikovati, spremeniti: ledeniki so preobličili zemeljsko površje / to ga je preobličilo v osebnost; podoba pokrajine se je preobličila / slutnja se je preobličila v spoznanje preoblíčen -a -o: v simbol preobličeni opis požara
  5.      preoblikováti  -újem dov.) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost
  6.      preobložênost  -i ž (é) lastnost, značilnost preobloženega: baročna preobloženost stavka / ekspr. zaradi preobloženosti z delom moram odpovedati svojo udeležbo / ekspr. izgovarja se s preobloženostjo s prezaposlenostjo
  7.      preobložíti  -ím dov., preoblóžil ( í) preveč obložiti: preobložiti stene z okraski / pazi, da konja, voza ne preobložiš / ekspr. preobložiti koga z delom, s skrbmi / ekspr. preobložiti spis z okraski ● ekspr. preobložiti si želodec preveč jesti, piti preobložèn -êna -o: preobloženi vozovi so se na klancu ustavili; njegov slog je preobložen; biti preobložen z delom ∙ ekspr. z leti preobložen mož zelo star; ekspr. povabiti goste k preobloženim mizam k mizam, na katerih je velika količina jedi in pijač; ekspr. letos so drevesa preobložena s sadjem je na drevesih zelo veliko sadja
  8.      preobókati  -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč ∙ cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke preobókan -a -o: hodnik je preobokan
  9.      preobrázba  -e ž () 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk
  10.      preobráziti  -im dov.) narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja ♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo preobrážen -a -o: v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen
  11.      preobrážanje  -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično
  12.      preobraževálec  -lca [c in lc] m () ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave
  13.      preobremenítev  -tve ž () glagolnik od preobremeniti: taka teža je preobremenitev za avtomobil / duševna, telesna preobremenitev; preobremenitev učencev z domačimi nalogami / preobremenitev avtomatske centrale; zaradi preobremenitve se je stroj pokvaril
  14.      preobremenjênost  -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča
  15.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. ( ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremenitipog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva
  16.      preobtéžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila
  17.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano
  18.      preocenítev  -tve ž () glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje
  19.      preocéniti  -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotitiknjiž., redko težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti
  20.      preočíten  -tna -o prid.) preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje preočítno prisl.: preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati
  21.      preoddáljenost  -i ž () lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine
  22.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti
  23.      preokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila
  24.      preokrèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim
  25.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji

   28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA