Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (28.151-28.175)


  1.      premráženec  -nca m (ȃ) kdor je premražen: tovarišev se je razveselil kakor premraženec sonca ♪
  2.      premréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) prekriti z mreno: smetana je premrenila mleko; zaradi mraza so se luže premrenile / nebo se je premrenilo z oblaki ♪
  3.      premréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla premŕl -a -o: premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja premŕt -a -o: otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke ♪
  4.      premréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila 2. redko zamrežiti: premrežiti okna premréžen -a -o: z žilami premrežena roka ♪
  5.      premŕtev  -tva -o stil. -ó prid. (ŕ) ekspr. preveč mrtev, pust: ob nedeljah je mesto premrtvo / premrtvih ljudi ne mara / premrtva glasba / premrtva barva ♪
  6.      prenadólgo  [u̯g] prisl. (ọ́) nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem ♪
  7.      prenáglica  -e ž (ā) knjiž. prevelika naglica: prenaglica mu je bila v nesrečo; opraviti delo brez prenaglice; prenaglica in površnost / bilo ga je sram zaradi svojih prenaglic prenagljenih, nepremišljenih dejanj ♪
  8.      prenágliti se  -im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi ♪
  9.      prenágljenec  -nca m (ȃ) redko prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil ♪
  10.      prenakopíčenost  -i ž (ȋ) knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu ♪
  11.      prenapénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prenapenjati: prenapenjanje vrvi, žice / prenapenjanje glasilk / tako prenapenjanje stvari se mu upira ♪
  12.      prenapénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. preveč napenjati: prenapenjati strune, vrv / ekspr. prenapenjati oči ob preslabi svetlobi / ekspr. ne prenapenjaj moči / prenapenjati trening ∙ ekspr. prenapenjati možgane preveč intenzivno razmišljati 2. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: bila je prepametna, da bi stvar prenapenjala / prenapenjati tempo graditve prenapénjati se ekspr. preveč, pretirano se truditi, si prizadevati: za to se ni vredno prenapenjati ♪
  13.      prenapéti  -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
  14.      prenapétost  -i ž (ẹ̑) 1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost // ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti 2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti ♦ elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna ♪
  15.      prenapólnjenost  -i [u̯n] ž (ọ́) značilnost, stanje prenapolnjenega: hoteli so morali zaradi prenapolnjenosti goste odklanjati; prenapolnjenost bolnišnice ♪
  16.      prenapòr  -ôra m (ȍ ó) prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor ♪
  17.      prenaséljenost  -i ž (ẹ́) pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme ♦ ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem področju s poljedelstvom ukvarja glede na površino obdelovalne zemlje, višino pridelka preveč ljudi; relativna prenaseljenost pojav, stanje, da je naseljenih na določenem področju glede na tehnične možnosti, družbenoekonomske okoliščine preveč ljudi ♪
  18.      prenasíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od prenasititi: prenasičenje s sladkarijami / objestnost in prenasičenje ♪
  19.      prenasíčenost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje prenasičenega: zaradi prenasičenosti se mu gabijo najboljše jedi / ekspr. modna, spolna prenasičenost / ekspr. prenasičenost zraka z vlago ♪
  20.      prenasítiti  -im dov. (í ȋ) preveč nasititi: prenasititi otroka s sladkarijami / ekspr. mesa sem se že prenasitil naveličal prenasítiti se ekspr. doživeti kaj v zelo veliki meri: prenasititi se sovraštva / sprememb so se že prenasitili prenasíčen -a -o 1. deležnik od prenasititi: žival je prenasičena / intelektualno, kulturno prenasičen človek 2. nav. ekspr. ki ima česa v zelo veliki meri: s prahom in plini prenasičen zrak; tu prometa ni mogoče povečati, ker je proga prenasičena / prenasičeno tržišče ♦ fiz. prenasičena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; kem. prenasičena raztopina raztopina, v kateri je pri določenih pogojih raztopljene več snovi kot v nasičeni ♪
  21.      prenašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prenaša: prenašalec pošte, tovora / prenašalec bolezni; anofeles je prenašalec malarije ♪
  22.      prenášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti ● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta ◊ mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine ♪
  23.      prenaváden  -dna -o prid. (ȃ) preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar ♪
  24.      prenavelíčati se  -am se dov. (ȋ) ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala prenavelíčan -a -o 1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja 2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana ♪
  25.      prenéh  -a m (ẹ̑) zastar. prenehanje: preneh krčev / deževalo je brez preneha neprenehoma ♪

   28.026 28.051 28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA