Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (27.801-27.825)



  1.      prèdstráža  -e ž (-á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda
  2.      prèdšólski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok
  3.      prèdtákt  -a m (-) muz. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka
  4.      predúh  -a m () odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor
  5.      prèdupòr  -ôra m (- -ó) elektr. upor, vezan zaporedno z merilnim instrumentom zaradi razširitve njegovega merilnega območja: zamenjati predupor / ohmski predupor
  6.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajorad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja
  7.      predvečérje  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čas pred večerom: uživati v tišini poletnega predvečerja 2. čas, obdobje pred določenim dogodkom, dogajanjem: to je predvečerje marčne revolucije / predvečerje gospodarske krize
  8.      prèdvozáč  -a m (-á) šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači
  9.      predvsèm  prisl. () 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred
  10.      prèdvžíg  -a m (-) avt. vžig, ki nastane nekoliko pred prihodom bata v zgornjo lego: naravnati predvžig
  11.      prèdzgodovína  -e ž (-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob
  12.      prèdzgodovínski  -a -o prid. (-) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo
  13.      predzídje  -a s () redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije
  14.      prèdznák  -a m (-) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojavamat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino
  15.      prèdznánje  -a s (-) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje
  16.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik
  17.      prefékta  -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela
  18.      prefektúra  -e ž () 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez
  19.      preferánsa  -e ž () igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso
  20.      preferansírati  -am nedov. () žarg. igrati preferanso: ves dan je preferansiral in tarokiral
  21.      preferénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost, ugodnost: ugotavljati preferenco / dajanje preferenc čemu, komu ♦ ekon. dajanje carinskih preferenc kaki državi
  22.      preferenciál  -a m () ekon. preferenca: carinski preferenciali
  23.      preferenciálen  -lna -o prid. () ekon. preferenčen: preferencialni pogoji / preferencialne carine
  24.      prefíniti  -im dov.) knjiž. narediti kaj lepše, bolj izbrano: prefiniti izražanje
  25.      prefínjen  -a -o prid. () knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska

   27.676 27.701 27.726 27.751 27.776 27.801 27.826 27.851 27.876 27.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA