Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (2.676-2.700)
- laringálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na larinks; gŕlen: laringalna tvorba ♦ lingv. laringalni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h ♪
- laringítis -a m (ȋ) med. vnetje grla ♪
- laringofón -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon ♪
- laringologíja -e ž (ȋ) med. nauk o grlu in boleznih grla ♪
- lárinks -a m (ȃ) anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
- lárma -e ž (ȃ) etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico: starešina povabi k larmi; narediti larmo za kuharico // pesem ob tem zbiranju ♪
- larpurlartíst -a m (ȋ) predstavnik larpurlartizma ♪
- larpurlartístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem: larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično ♪
- larpurlartízem -zma m (ȋ) nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju // umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem ♪
- lárva -e ž (ȃ) zool. ličinka: metamorfoza larve ♪
- lásarica -e ž (ȃ) nekdaj ženska, ki nakupuje in prodaja lase: po vasi je hodila lasarica ♪
- lásničarka tudi lasníčarka -e ž (ȃ; ȋ) knjiž., redko frizerka: izučena lasničarka ♪
- lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ) zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon ♪
- lasúljar -ja m (ȗ) izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar ♪
- lasuljárna -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje lasulj ♪
- lávfar -ja m (á) nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti ♪
- lázar 1 -ja m (ȃ) zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar ♪
- lázar 2 -ja m (ȃ) kdor živi v lazu: domačija samotnega lazarja ♪
- lazarét -a m (ẹ̑) 1. zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska bolnica: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret 2. nekdaj bolnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave ♪
- lazaréten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi ♪
- lazaríst -a m (ȋ) član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom ♪
- lazarón -a m (ọ̑) nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač: neapeljski lazaroni ♪
- lážimarksístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj marksističen: lažimarksistična sociologija ♪
- leblájtar -ja [tudi lǝb] m (á) nav. slabš., nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: leblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju ♪
- léctar -ja m (ẹ̄) izdelovalec ali prodajalec lecta: lectarji so že postavili stojnice ♪
2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776