Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (26.651-26.675)



  1.      poróštvo  -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir
  2.      poroštvováti  -újem nedov.) zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav ∙ zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok
  3.      porožljávati  -am nedov. () v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica
  4.      pórsche  -ja [-rše] m (ọ̑) osebni avtomobil zahodnonemške tovarne Porsche: pripeljal se je s porschejem; rdeč porsche
  5.      pórt  -a m (ọ̑) nar. primorsko pristanišče: barka se je bližala portu
  6.      pórta 1 -e ž (ọ̄) obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
  7.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj
  8.      portál  -a m () arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora
  9.      portfélj  -a m (ẹ̑) zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denarknjiž. minister brez portfelja brez delovnega področja
  10.      portiêra  -e ž () zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
  11.      pórtik  -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve
  12.      portír  -ja m (í) star. vratar: vprašati portirja / nočni portir
  13.      portírnica  -e ž () star. vratarnica: nikogar ni bilo v portirnici
  14.      portón  -a m (ọ̑) nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom
  15.      portoríka  -e ž () nekdaj cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od kube: kaditi portoriko
  16.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
  17.      portréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na portret: portretne značilnosti / portretna podobnost / portretni slikar / portretna fotografija
  18.      portretíranec  -nca m () kdor je portretiran: slikar in njegov portretiranec
  19.      portretíranje  -a s () glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
  20.      portretírati  -am nedov. in dov. () delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana
  21.      portretíst  -a m () kdor portretira: znan portretist; portretist ugledne družine; portretist in portretiranec / razstava predstavlja slikarja kot odličnega portretista
  22.      pórtski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portsko vino rdeče vino iz okolice Porta: kozarec portskega vina
  23.      portugálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
  24.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  25.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino

   26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA