Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (2.651-2.675)



  1.      kvinár  -ja m (á) num. rimski srebrnik v vrednosti pol denarija: asi in kvinarji
  2.      lábiovelár  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari
  3.      láčenbêrgar  tudi láčenpêrgar -ja [čǝn] m (á-) star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
  4.      ladjár  -ja m (á) 1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba // v nekaterih deželah lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji 2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi; ladjarji podonavskih držav; družba ladjarjev in težakov
  5.      ladjáriti  -im nedov.) knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih
  6.      ladjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki
  7.      ladjárstvo  -a s () knjiž. pomorstvo, plovba: razvoj ladjarstva
  8.      ladjedélničar  -ja m (ẹ̑) kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
  9.      ládjičar  -ja m (ā) les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar
  10.      lahkokrúhar  -ja m () star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar
  11.      lájnar  -ja m () 1. kdor igra na lajno: lajnar lajna; lajnarji in poulični pevci 2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji
  12.      lájnarski  -a -o prid. () nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem
  13.      lamarkízem  -zma m () biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti
  14.      lamináren  -rna -o prid. () fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok
  15.      laminárija  -e ž (á) nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae
  16.      lampárna  -e ž () žarg., mont. prostor za shranjevanje jamskih svetilk
  17.      lánarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu: upad lanarstva
  18.      langobárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura ♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
  19.      lapidáren  -rna -o prid. () ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika ◊ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen lapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo
  20.      lapidárij  -a m (á) sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material
  21.      lapidárnost  -i ž () lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost, jedrnatost: lapidarnost literarne sodbe; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo
  22.      lár  -a m () nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju; hišni oltar larov in penatov
  23.      lárfa  -e ž () nižje pog. 1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska: nadeti, sneti si larfo; papirnata larfa; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo 2. slabš. vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa: saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka tiho bodi, larfa // vulg. ženska sploh: še vedno hodi s tisto larfo
  24.      lárgo  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja široko: igrati largo lárgo -a m stavek ali skladba v tem tempu: začetni largo
  25.      lárifári  m neskl. (-) pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje: kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari 2. v medmetni rabi izraža močno zanikanje, zavrnitev: da to ni dovoljeno? Larifari; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA