Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (26.051-26.075)



  1.      poležáti  -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtilaknjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana
  2.      poležávati  -am nedov. () v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose
  3.      poléžkati  -am nedov. (ẹ̑) nar. poležavati: cel dan poležka na peči
  4.      pólfinále  -a [f] m (ọ̑-) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu: uvrstiti se v polfinale / žarg. polfinale so vsi tekači tekli zelo hitro polfinalni tek
  5.      pólhati  -am [h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč
  6.      pólhov  -a -o [h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko
  7.      políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina
  8.      políca 2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica
  9.      policéntričen  tudi policêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) knjiž. ki ima več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: policentrični razvoj gospodarstva
  10.      policentrízem  -zma m () knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem ♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju
  11.      policíja  -e ž () 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milicevoj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil
  12.      policíst  -a m () v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: policisti so ga aretirali; poklicati policista / prometni policist
  13.      polìč  in pôlič -íča m ( í; ó í) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča
  14.      políček  -čka m () ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina
  15.      políčka  -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni
  16.      poliéster  -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken
  17.      poligón  -a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon ◊ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje
  18.      poligonálen  -lna -o prid. () knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine ♦ arhit. poligonalna apsida
  19.      poligráf  -a m () med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf
  20.      políkati  -am dov. () 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
  21.      polikromátičen  -čna -o prid. (á) redko večbarven: polikromatični izdelki
  22.      polikromírati  -am nedov. in dov. () um. barvati v več barvah: polikromirati oltar polikromíran -a -o: polikromirana keramika, kupola
  23.      polimêr  -a m () kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov: naravni in sintetični polimeri; struktura polimerov
  24.      pólindustríjski  -a -o [o] prid. (ọ̑-) ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja pólindustríjsko prisl.: izdelovati kaj polindustrijsko
  25.      pólinteligènt  -ênta in -énta [o] m (ọ̑- ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent

   25.926 25.951 25.976 26.001 26.026 26.051 26.076 26.101 26.126 26.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA