Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (2.589-2.613) 
- kúmaren -rna -o prid. (ú) nanašajoč se na kumara 1: kumarni nasadi / kumarna rastlina ♪
- kúmarica -e ž (ú) manjšalnica od kumara: kozarec za vlaganje kumaric / kisla kumarica ∙ publ. čas kislih kumaric čas, navadno med počitnicami, ko ni novic ♪
- kúmaričen -čna -o prid. (ú) ki je iz kumar: pripraviti kumarično omako; kumarična solata / kumarični sok ♪
- kumarín -a m (ȋ) farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu ♪
- kúnar -ja m (ȗ) lov. lovec na kune: kunar in polhar ♪
- kúpčar -ja m (ȗ) 1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev 2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja ♪
- kupinár -ja m (á) nar. prekmursko moški, ki se ukvarja s preprodajanjem perutnine: pred hišo je kupinar tehtal piščance ♪
- kuráre -a m (ȃ) farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo ♪
- kurbaríja -e ž (ȋ) vulg. vlačugarstvo: dokazati komu kurbarijo ♪
- kúščar -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
- kúščarica -e ž (ū) star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric ◊ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara ♪
- kútar -ja m (ȗ) slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev ♪
- kvántarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvantače ali kvanto: zelo je kvantarski; kvantarske šale / kvantarske pesmi / kvantarske čenče; sam: govorili so take kvantarske, da je šla ven kvantarske šale, dovtipe ♪
- kvár -a m (ȃ) 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar ♪
- kvár -i in -í ž (ȃ) star. škoda: s tem je napravil mnogo kvari / to mu je v moralno kvar ♪
- kvára -e ž (á) star. škoda: veliko kvare mu je napravil / to je vsem na kvaro ♪
- kvaražugón -a m (ọ̑) zastar. črnoglednež, pesimist: je pravi kvaražugon ♪
- kvárc -a m (ȃ) redko kremen: zrna kvarca ♪
- kvarcít -a m (ȋ) min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz kremena ♪
- kvarcíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvarcit: kvarcitne skale / kvarcitna plošča ♪
- kvárčen -čna -o prid. (ȃ) redko kremenov: kvarčni pesek ♪
- kváren -rna -o prid. (á ā) škodljiv, slab, zlasti moralno: čutiti je bilo kvarne posledice njegovega delovanja kvárno prisl.: kvarno vplivati na mladino ♪
- kvárgelj -glja tudi -na [gǝl] m (á) gastr. mehki sir močnega vonja in ostrega okusa: izdelovati kvargelj / za vso družbo je naročil kvarglje ♪
- kvarítelj -a m (ȋ) redko kdor kvari, zlasti moralno: s svojimi nauki je postal kvaritelj ljudstva ♪
- kváriti -im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se
hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo ♪
2.464 2.489 2.514 2.539 2.564 2.589 2.614 2.639 2.664 2.689