Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (25.289-25.313)


  1.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  2.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  3.      pobógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
  4.      pobòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi ● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu ♪
  5.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  6.      pobóljšek  -ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek ♪
  7.      poboljševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo ♪
  8.      pobôsti  -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani ● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu ♪
  9.      pobótati  -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪
  10.      pobožánstvenje  -a s (ȃ) glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave ♪
  11.      pobožánstviti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti kaj za božansko: Rimljani so svoje vladarje pobožanstvili / pobožanstviti naravo // narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožanstviti zgodovino pobožánstven -a -o: pobožanstven človek; pobožanstvena narava ♪
  12.      pobóžati  -am dov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premakniti roko po čem: pobožati otroka po licu; pren. njene oči so ga pobožale; pobožal jo je s pogledom 2. knjiž. povzročiti prijeten, ugoden občutek: lahen veter mu je pobožal lica; sončni žarki so ga pobožali po obrazu; pren. ta beseda ga je prijetno pobožala ● ekspr. pobožati koga s palico udariti ♪
  13.      pobóžen  -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove 3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive pobóžno prisl.: pobožno moliti ♦ muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne ♪
  14.      poboževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti poboževali / primitivna ljudstva pobožujejo naravo // delati kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: poboževati delo ♪
  15.      pobóžiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti kaj za božansko: Grki so svoje junake po smrti pobožili // narediti kaj za predmet poveličevanja, občudovanja: pobožiti delo, razum; pobožiti žensko ♪
  16.      pobožnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od pobožnjak: stara pobožnjakinja ♪
  17.      pobóžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost 2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost ● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem ♪
  18.      pobraníti se  in pobrániti se -im se dov. (ȋ á) krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom ♪
  19.      pobráti  -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti // postopno narediti a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali 2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; redko pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; žarg., avt. avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo // narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil 3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus 5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali 6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. nahitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot kletvica strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane 8. žarg. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / z oslabljenim pomenom: njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati 9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega ● žarg., avt. avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; žarg. avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal ◊ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena pobráti se 1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral 2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, odkoder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi 3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral pobrán -a -o: pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje ♪
  20.      pobratimíja  -e ž (ȋ) zastar. pobratimstvo: skleniti pobratimijo ♪
  21.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  22.      pobrcávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih brcati: konja sta začela pobrcavati; jezno pobrcavati 2. nar. primorsko grdo, neprimerno ravnati s kom: zgrozil se je, ko je opazil, kako pobrcavajo s fantom ♪
  23.      pobrenkávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih brenkati: pobrenkavati na kitaro ♪
  24.      pobréžnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. velike močvirske ptice, ki gnezdijo na tleh, Charadriiformes ♪
  25.      pobríniti se  -em se dov. (í ȋ) zastar. 1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca ♪

   25.164 25.189 25.214 25.239 25.264 25.289 25.314 25.339 25.364 25.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA